Slovenskega državnega holdinga vse manj

Ljubljana – Vse kaže, da se bo o slabi banki odločalo neodvisno od ustanovitve Slovenskega državnega holdinga (SDH). To je ena od novosti danes objavljenega čistopisa dopolnjenega predloga zakona o SDH, iz katerega je ministrstvo za finance v celoti črtalo predlog o prenosu slabih terjatev bank na odvisno družbo holdinga.

Potem ko je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) opozorila Slovenijo na več pomanjkljivosti v predlogu zakona o SDH in odsotnost varovalk pred neposrednim vplivom politike na upravljanje podjetij v državni lasti, je ministrstvo za finance danes objavilo čistopis dopolnjenega predloga zakona o SDH (ZSDH). V njem je med drugim znova opredelilo pristojnosti in premoženje SDH, način imenovanja nadzornega sveta (NS) in uprave SDH ter vlogo Kada pod okriljem SDH.

Na ministrstvu poudarjajo, da čistopis ni končna različica predloga zakona, ampak zgolj čistopis, ki ga bo nadalje obravnavala delovna skupina za upravljanje državnega premoženja, vendar je zdaj že mogoče razumeti, da se bo za namene slabih terjatev bank oziroma slabe banke iskalo druge rešitve. Tudi Kad po novem ni več pripojen k SDH, ampak je njegova hčerinska družba.

Ministrstvo trdi, da so v čistopisu upoštevane nekatere pripombe OECD. Spomnimo: Pariz je prejšnji teden Slovenijo opozoril, da je treba preprečiti politizacijo članov NS SDH, neupravičene odstavitve NS in članov uprav v državnih podjetjih, vmešavanje nadzornikov v tekoče poslovne odločitve uprave SDH in drugo.

Grožnja z referendumom ostaja?

Čeprav vlada trdi, da je vihar z OECD pod mizo, vse kaže, da ima še vedno odprto fronto s konfederacijo sindikatov javnega sektorja v državi. V njej namreč s popravki zakona niso zadovoljni. »Naše stališče ostaja enako, saj je v zakonu le nekaj manjših modifikacij. Politika še vedno obvladuje imenovanje uprave holdinga prek NS,« se je odzval predsednik konfederacije Branimir Štrukelj. Po novih izhodiščih zakona bi ekonomsko-socialni svet med nadzornike holdinga imenoval enega od devetih članov, nemogoče pa je, da bi se vlada, delodajalci in sindikati dogovorili, kdo bi to bil, pravi Štrukelj.

Za konfederacijo je prav tako »povsem nesprejemljivo«, da Modra zavarovalnica, ki upravlja zaprt vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence, ostane v holdingu, Kad pa se iz njega izvzame. »To namreč pomeni, da bo izpostavljena obveznostim holdinga, predvsem izplačilu denacionalizacijskih obveznic, to pa bi požrlo zavarovalnico,« meni Štrukelj.

V holding tudi Modra zavarovalnica

Slovenskega državnega holdinga je čedalje manj. Če je bil prvotni namen zakona o SDH doseči preglednejše, lažje in preprostejše upravljanje državnega premoženja, se nova različica zakona od tega odmika.

Prvotna različica ZSDH je pred časom zmotila tudi OECD. Pariz je Slovenijo opozoril, da v predlog zakona ni vnesla zadostnih varovalk pred političnim vplivom na upravljanje podjetij v državni lasti. OECD v zakonu pogreša tudi objektivne razloge, na podlagi katerih DZ lahko razreši nadzorne člane holdinga, ter jasna zagotovila, da je uprava holdinga zaščitena pred dnevnimi posegi NS. Pariška organizacija se sprašuje tudi, zakaj sploh bi si SDH pripojil Kad, glede slabe banke pa OECD navaja prakso drugih držav, ki so za namene slabe banke ustanovile ločene subjekte.

Zavarovalnica 
pod okrilje SDH

Če je prvotna različica zakona predvidevala združitev državnega premoženja (Kada, Soda in DSU) pod eno streho, se zdaj pot do cilja zdi bolj zapletena ali celo manj pregledna. Nova izhodišča zakona namreč predvidevajo ločitev Kada in Modre zavarovalnice. Medtem ko bo Modra zavarovalnica postala odvisna družba SDH (holding bo torej bedel nad sredstvi za pokojnine), bo Kad postal hčerinska družba v lasti holdinga. To bi dosegli tako, da bi iz Kada najprej izločili zavarovalnico in jo prenesli na SDH, ta pa bo moral za isto vsoto dokapitalizirati Kad.

NS Kada bi imel šest članov, od katerih bi tri izvolili na predlog holdinga, dva na predlog zveze oziroma organizacije upokojencev in enega na predlog sindikalne zveze oziroma konfederacije, reprezentativne za območje države. Predsednika in namestnika predsednika nadzornega sveta bi nadzorni svet izvolil izmed članov, ki so bili izvoljeni na predlog holdinga.

Nadzornik ne sme biti podaljšana roka oblasti

Po prvotnem predlogu zakona bi vseh devet članov NS SDH imenoval DZ, po novih izhodiščih zakona pa bi nekaj besede pri imenovanju imeli tudi ekonomsko-socialni partnerji. Natančneje: nadzornike bi imenoval DZ, in sicer štiri člane na predlog vlade, od katerih bi enega predlagal ESS, štiri na predlog poslanskih skupin in enega na predlog komisije za nadzor javnih financ.

Član NS po novem tudi ne sme biti funkcionar v izvršilni veji oblasti. Nadzornika bi na predlog vlade DZ kadarkoli lahko odpoklicali, če bi naknadno ugotovili, da ne izpolnjuje pogojev, huje krši obveznosti, trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje funkcije, če ne opravlja nalog, skladno z zakonodajo, ali če opravlja te naloge nevestno in nestrokovno.