Božo Mašanović, zunanja politika
Bruselj - Po lanskem 1,4-odstotnem povečanju bo rast v Sloveniji letos padla na 1,1 odstotka, kar je manj od evrske skupine, že prihodnje leto pa bomo povprečje kluba presegli, čeprav se bo naš bruto proizvod znižal za desetinko točke. Tudi leta 2013 nam jesenske gospodarske napovedi evropske komisije obetajo boljši rezultat od evrskega povprečja.
Gospodarska ekspanzija tudi letos sloni na visokem izvozu (+7,8 odstotka), medtem ko je bil uvoz (+4,4 odstotka) bolj umirjen zaradi šibkega deleža domačega povpraševanja. Prihodnje leto se bo prispevek izvoza h gospodarski rasti precej zmanjšal, obenem pa se krepi notranja poraba (+0,6 odstotka v 2012 in +1,5 odstotka v 2013). Skupni razpoložljivi dohodek gospodinjstev se utegne nekoliko znižati, a že v naslednjem letu - po izteku nekaterih zamrznjenih socialnih transferjev, s stabilizacijo zaposlovanja in spričo padanja inflacije - naj bi spet zrasel, čeprav ga utegne omejiti višja stopnja varčevanja v času povečane gospodarske negotovosti. V letu 2013, ko bo nevarnost svetovne krize manjša, se utegne delež prihrankov ustaliti, kar bi povečalo razpoložljivi dohodek, s tem pa tudi porabo.
Naložbe bodo letos padle za deset odstotkov, torej celo bolj kot lani (-8,3 odstotka), še posebej v gradbeništvu, kjer so zaradi splošnega zmanjševanja kreditiranja in bankrota treh največjih firm v prvih dveh četrtletjih letos zgrmele skoraj za 17 odstotkov, s stabilizacijo razmer v tretjem četrtletju pa so se nekoliko povečale, kar napoveduje konec krize v gradbeništvu, ki je trajala tri leta zapored.
Zaposlovanje še ne sledi rasti, saj se bo stopnja brezposelnosti (letos 8,2 odstotka) najprej nekoliko dvignila (8,4 odstotka), zatem pa nam bruseljski analitiki obetajo izboljšanje položaja na trgu dela, tako da bo delež nezaposlenih znova zdrsnil na letošnjo raven. Pri inflaciji se Slovenija prebija med boljše članice evrske skupine. Že letos bomo z 1,9-odstotno rastjo cen pod povprečjem (2,6 odstotka), prihodnje leto naj bi inflacija dosegla komaj 1,3 odstotka, torej znova manj kot na območju skupne valute (1,7 odstotka), za leto 2013 pa bi z nadaljnjim usihom (na 1,2 odstotka) celo dosegli tretji najboljši rezultat v valutnem klubu.
Primanjkljaj predvidoma tretji najvišji
Povsem drugačne pa so napovedi na področju javnih financ. Proračunski primanjkljaj, ki se bo glede na lani (5,8 odstotka BDP) le za spoznanje zmanjšal (5,7 odstotka), naj bi prihodnje leto resda padel (5,3 odstotka), vendar se bo razkorak do povprečja evrske skupine (4,1 odstotka v tem in 3,4 odstotka) v letu 2012 še povečal. Leta 2013 se utegne slovenski javni deficit znova zvišati (na 5,7 odstotka), medtem ko bi evrska skupina dosegla triodstotni prag, ki ga določa pakt stabilnosti in rasti. Naš primanjkljaj, ki je bil v predkriznem letu 2008 komaj 1,9 odstotka bruto proizvoda, bo tedaj celo tretji najvišji na evroobmočju, za Irsko (7,8 odstotka) in Grčijo (6,8 odstotka).
Javni dolg se bo letos povečal na 45,5 odstotka bruto proizvoda, torej za 6,7 točk glede na leto 2010. V primerjavi z evrsko skupino (88 odstotkov), kjer bo zadolžitev kar štirih držav (Grčije, Irske, Italije in Portugalske) presegla letni proizvod, morda ni videti veliko. Že prihodnje leto utegne naš dolg prestopiti mejo polovice bruto proizvoda (50,1 odstotka), leta 2013 pa naj bi dosegel celo 54,6 odstotka, a bo ostal pod maastrichtskim kriterijem (60 odstotkov). Te kalkulacije upoštevajo tudi jamstva EFSF, dvostranska posojila Grčiji in nakazilo začetne tranše v kapitalu evropskega mehanizma stabilnosti (ESM). Še ne tako dolgo, leta 2008, je naš dolg dosegal komaj 21,9 odstotka bruto domačega proizvoda.
Javnofinančni položaj evrskih držav naj bi se postopno izboljšal, saj bo primanjkljaj z letošnjih 4,1 odstotka padel na 3,4 odstotka BDP, leta 2013 pa obtičal na pragu treh odstotkov, medtem ko se javni dolg še povečuje, v Grčiji bo že prihodnje leto dosegel kar 198,3 odstotka BDP.