Tiskane izdaje
Centralna banka, ki je poročilo objavila danes, ugotavlja, da se je dinamika krčenja gospodarstva predvsem posledica zmanjšanja zasebne potrošnje, ki je na začetku leta zaradi varčevalnih ukrepov in negotovosti glede gospodarskih razmer zdrsnila na raven iz leta 2010.
Vnovičen zdrs v recesijo je bil pričakovan, saj ga je v svoje načrte vključila tudi vlada, nanj pa je opozarjala tudi večina gospodarskih analitikov. Krčenje gospodarske dejavnosti pa je tudi posledica širših negativnih gibanj v območju evra, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Nepremičninski balon
Španija je v letih pred krizo hitro rasla na krilih nepremičninskega balona in razmaha finančnega sektorja.
Ko je balon počil, je v Španiji ostalo nešteto praznih novozgrajenih stanovanj ali še nedokončanih stanovanjskih sosesk, kriza pa je s seboj potegnila tudi številne manjše regionalne banke.
Za letošnje leto španska vlada napoveduje 1,7-odstoten upad BDP, medtem ko v centralni banki pričakujejo 1,5-odstotnega.
23-odstotna brezposelnost
Vse to ne more prispevati k izboljšanju položaja na trgu dela, ki je bil že pred krizo zaradi izrazite diskriminacije med močno zaščitenimi redno zaposlenimi in malo zaščitenimi občasnimi delavci rak rana španskega gospodarstva. Stopnja brezposelnosti se je v času krize dvignila že na skoraj 23 odstotkov, ob koncu leta pa naj bi dosegla 23,4 odstotka.
Španija izvaja številne varčevalne in reformne ukrepe, ki pa kratkoročno negativno vplivajo na gospodarstvo, zato državi ne bo uspelo uresničiti prvotnih ciljev o znižanju javnofinančnega primanjkljaja. Ta naj bi se po novem letos ustavil pri 5,3 odstotka BDP.
