Gorazd Utenkar, NeDelo
Tuje institucije, ki se ukvarjajo z napovedovanjem gibanja gospodarstva, so lani domnevale, da se bodo letos razmere nekoliko izboljšale. Vendar so, predvsem zaradi dolžniške krize v Evropski uniji in v območju skupne valute evra, mnenje konec leta spremenile.
Sloveniji za letos napovedujejo minimalno rast ali celo padec bruto domačega proizvoda (BDP). Skladno s tujimi se gibljejo tudi napovedi slovenskega Urada za makroekonomske raziskave in razvoj (Umar). Ta napoveduje slovenskemu gospodarstvu 0,2-odstotno rast, v najslabšem primeru pa celo 3,8-odstotni padec. Zato se število brezposelnih letos ne bo zmanjšalo. S sedanjih 116.000 se bo prihodnje leto menda povečalo že na 119.000.
Zaradi skromne rasti po katastrofalnem letu 2009, ko je gospodarstvo padlo za več kot osem odstotkov, se znižuje tudi življenjska raven prebivalcev. Direktor Umarja Boštjan Vasle je že lani povedal, da je imel leta 2009 vsak prebivalec Slovenije dva odstotka manj prihodkov kot leta 2008, leta 2010 pa so se ti zmanjšali še za pol odstotka; prihodki posameznikov se bodo zmanjšali tudi v letih 2012 in 2013. Neuradno smo izvedeli, da nekateri bančni krogi napovedujejo, da bi se standard ljudi letos lahko znižal kar za petino.
Naši sogovorniki iz trgovine s prestižnimi oblačili in iz turizma, torej dejavnosti, ki za eksistenco niso nujne, pa pravijo, da kriza v njihove prihodke ni zarezala. Še ne?
Če je verjeti napovedim gospodarske rasti letos, bo ta skoraj neopazna, ne višja od lanske, ko je bila vsega polodstotna. V najslabšem primeru bi gospodarstvo lahko celo uplahnilo. To s seboj prinaša številne negativne posledice, predvsem večjo brezposelnost in nižjo življenjsko raven prebivalstva.
V kriznih časih, ko je treba zategniti pasove, ljudje najprej črtajo luksuz oziroma stvari, ki jih ne potrebujejo nujno. Vendar so nam naši sogovorniki iz prestižne trgovske dejavnosti in turizma zatrdili, da se to v njihovih prihodkih ne pozna. Še ne?
Igra napovedi
Na standard ljudi gotovo vpliva gospodarsko stanje države, v kateri živijo. V Sloveniji bodo gospodarske razmere letos verjetno slabše, kot so bile zadnji dve leti, vendar tako katastrofalnega padca najpomembnejšega gospodarskega kazalca, bruto domačega proizvoda (BDP), kot ga je doživela leta 2009, ne bo.
Po svetu in v Sloveniji obstaja cela vrsta institucij, ki se med drugim ukvarjajo z napovedmi, kako se bo BDP gibal v prihodnje. Te so bile konec leta 2011 slabše kot le nekaj mesecev prej. Evropska komisija je Sloveniji tako spomladi 2011 za leto 2012 prerokovala 2,5 odstotka gospodarske rasti, novembra pa samo še odstotek. Skorajda nikakršno rast, le 0,3-odstotno, je državi napovedala pariška Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), katere članica je Slovenija od leta 2010. Najslabšo napoved za slovenski BDP pa je januarja letos pripravila italijanska banka Unicredit. Ta mu sploh ni napovedala rasti, ampak 0,6-odstotni padec.
Na črne napovedi iz tujine se je odzval tudi najvplivnejši slovenski napovedovalec bližnje gospodarske prihodnosti, Urad za makroekonomske raziskave in razvoj (Umar). Najprej je lani jeseni ocenil, da bo država letos ustvarila dvoodstotno gospodarsko rast. A si je, ko so na dan prišle zgoraj omenjene napovedi iz tujine, premislil. Po novi, prejšnji mesec objavljeni napovedi bo imela Slovenija letos le 0,2-odstotno rast BDP. Če upoštevamo, da je za lani Umar pričakoval 1,5-odstotno rast BDP, na koncu pa je bila trikrat nižja, dosegla je samo pol odstotka, je mogoče, da bo letos Slovenija spet zabredla v recesijo. V najslabšem primeru – ob dvoodstotnem padcu gospodarstva v evrskem območju, slabši gospodarski rasti v Združenih državah, Rusiji in na območju nekdanje Jugoslavije – bi slovenski BDP lahko padel celo za 3,8 odstotka.
Tudi leta 2013 se nikakor ne bosta cedila med in mleko. Tako v Umarju ocenjujejo, da bo Slovenija prihodnje leto dosegla dvoodstotno gospodarsko rast. Napoved letošnje skoraj neopazne rasti in zelo zmerne rasti v prihodnjem letu bo morala pri rebalansu letošnjega proračuna in pripravi proračuna za leto 2013 upoštevati tudi nova vlada.
Vendar suhi podatki o gospodarski rasti ne povedo nič natančnejšega o tem, kako se spreminja življenjska raven ljudi. Gotovo pa je pretresljiv podatek, da je v Sloveniji brez dela nekaj manj kot 116.000 za delo zmožnih ljudi, kar je 50.000 več kot v času debelih krav pred krizo. Toliko, 116.000, naj bi bilo brezposelnih v vsem letošnjem letu. Prihodnje leto bo iskalcev zaposlitve menda še več, 119.000.
Pada. In bo še.
Direktor Umarja Boštjan Vasle je v intervjuju za Delo konec lanskega leta povedal, da se je Slovenija začela po letu 2008 prvič po osamosvojitvi oddaljevati od povprečja razvitosti in kupne moči prebivalstva sočlanic Evropske unije. To pomeni, da se je vse od osamosvojitve razvijala hitreje od Unije, zdaj pa se razvija počasneje. Vendar država ni nazadovala samo relativno, v primerjavi z EU, ampak tudi na ravni posameznika. Leta 2009 je imel tako vsak prebivalec Slovenije dva odstotka manj prihodkov kot leta 2008, leta 2010 pa so se ti zmanjšali še za pol odstotka. Vasle je dodal, da se bodo prihodki posameznikov zmanjšali tudi v letih 2012 in 2013.
Zmanjšanje prihodkov nedvomno pomeni tudi znižanje standarda, pač po preprosti logiki, da si z manj denarja lahko privoščiš samo manj. Neuradno smo izvedeli, da nekateri bančni krogi predvidevajo, da bi standard ljudi letos lahko padel kar za petino, torej za 20 odstotkov, vendar takšne črnoglede napovedi vsaj za zdaj javno ni izrekel nihče. Zanimiv pri tem je podatek iz ankete o mnenju potrošnikov, ki jo je januarja izvedel statistični urad. Na eno izmed vprašanj, ali nameravajo v prihodnjih 12 mesecih v njihovem gospodinjstvu kupiti nov avto, je kar več kot osem desetin vprašanih zatrdilo, da to nikakor ni verjetno, še nadaljnja desetina pa, da to ni verjetno. Da je nakup avta v njihovem gospodinjstvu v prihodnjem letu verjeten ali zelo verjeten, je odgovorilo le šest oziroma dva odstotka vprašanih. Očitno je, da se ljudje padca standarda zavedajo, glede na to, da večina niti ne razmišlja o tem, da bi odšteli denar za nakup največjega fetiša pod Alpami.
Bolj premišljeno
Med trgovinami, ki v Sloveniji prodajajo prestižna oblačila, je blagovnica Midas. Leto pred izbruhom krize, novembra 2007, jo je v središču Ljubljane odprla AHA Skupina, od konca lanskega leta tudi lastnica večine nekdanjega paradnega konja danes povsem shirane slovenske tekstilne industrije, soboške Mure. Direktor blagovnice Midas Gregor Zabukovec je povedal, da jim od odprtja prodaja raste, saj ponudbo sproti prilagajajo kupcem. Po njegovih besedah so v zadnjem letu vendarle opazili spremembe navad, saj je čas odločanja za nakup vedno daljši, kar verjetno pomeni, da ljudje bolj premišljajo o tem, kaj si lahko privoščijo.
V Midasu tudi ugotavljajo, da kupci ostajajo zvesti svojim priljubljenim znamkam oblačil. Med njihovimi 35 blagovnimi znamkami različnih cenovnih razredov, trenutno so najbolj zadovoljni z italijanskimi Gucci, Prada in Dolce & Gabbana, je od tega meseca tudi za zdaj edina slovenska znamka. Seveda so v ponudbo vključili izdelke kronskega dragulja lastnikov blagovnice, Mure.
Turizem menda brez padca
V največji slovenski turistični agenciji Kompas so nam povedali, da so s prodajo zadovoljni. Njihovi prihodki na slovenskem trgu ostajajo tudi v kriznih letih na približno 95 milijonih evrov. V to vsoto so všteti turisti, ki s Kompasom potujejo v tujino, in tisti, ki jih ta agencija pripelje v Slovenijo. Zadnjih je menda čedalje več.
Po besedah Irene Soban opažajo spremembe. »Potovalne navade se spreminjajo. Ljudje se ne odločajo za en daljši dopust, ampak za več krajših, cenejših. Povpraševanje po Tajski, Indiji in Južni Ameriki, torej klasičnih daljših aranžmajih, pa ni nič manjše.« Pravi bum so v letih od 2007 do 2009 doživela križarjenja z ladjami, zdaj se je rast tovrstnih oddihov umirila. K temu gotovo ni prispeval nedavni brodolom razkošne potniške ladje Costa Concordia ob zahodni obali Apeninskega polotoka; njegovi vplivi se bodo, če se bodo, pokazali letos, saj je svojo življenjsko pot na skalah končala šele pred mesecem dni.
Ker je zdaj predvsem zimska sezona, v Kompasu z zadovoljstvom ugotavljajo, da se število smučarskih paketov ni zmanjšalo. Vsekakor pa v prihodnost gledajo z optimizmom. Po besedah Sobanove bo do leta 2023 turistična industrija med najbolj uspešnimi in rastočimi gospodarskimi panogami.
V eni od agencij, v kateri se ukvarjajo predvsem z daljšimi in dražjimi potovanji – takšna stanejo več kot 1000 evrov na osebo –, vendar nočejo biti imenovani, so nam povedali, da so imeli v letih od 2007 do 2009 strmo rast prihodkov. V letih 2010 in 2011 se je strma rast ustavila, vendar ostajajo njihovi prihodki na doseženi ravni oziroma rahlo rastejo. To so dosegli predvsem s širitvijo ponudbe, zdaj ponujajo precej več potovanj. Tudi pri njih so opazili, da se razmere spreminjajo.
Ljudje, ki so se odločali za cenejša potovanja, potujejo manj ali sploh ne več. Tisti, ki so se odločali za daljša in dražja, zdaj potujejo manj oziroma izbirajo cenejše aranžmaje. Vendar zdaj za svoj denar zahtevajo več. Pa tudi dobijo? »Potovanja niso bila še nikoli tako ugodna, kot so zdaj. Delamo več in bolj kakovostno za manj denarja,« je odgovoril naš sogovornik. V turizmu in prodaji prestižnih oblačil pravijo, da se razmere sicer spreminjajo, a v njihove prihodke kriza za zdaj ni zarezala.