Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Statistiki: v Sloveniji je visok delež posrednih davkov

V primerjavi z državami Evropske unije je Slovenija po deležu fiskalnih obremenitev na 10. mestu.

sre, 19.09.2012, 12:05

Ljubljana - Statistični urad republike Slovenije je danes objavil raziskavo o obremenitvi z davki in prispevki v obdobju od leta 2006 do 2011.

Statistiki ugotavljajo, da je delež fiskalnih obremenitev v bruto domačem proizvodu (BDP) leta 2011 dosegel raven iz leta 2008.

»V obdobju od 2006 do 2011 se je delež skupnih obremenitev z davki in socialnimi prispevki v BDP zmanjševal do vključno leta 2008, ko je znašal 37,6 odstotka BDP, potem pa je v letih 2009 in 2010 naraščal in dosegel 38,3 odstotka BDP. V preteklem letu se je delež davkov in socialnih prispevkov v BDP ponovno zmanjšal in dosegel raven iz leta 2008. Na ta padec je vplivalo zmanjšanje skoraj vseh glavnih kategorij davkov in socialnih prispevkov, izraženih v odstotku od BDP.

Opazno znižanje deleža dejanskih socialnih prispevkov v BDP

V največjem obsegu se je znižal delež prihodkov v BDP od tekočih davkov na dohodke, premoženje in drugo, in sicer v višini 0,3 odstotne točke glede na leto 2010. Davki na proizvodnjo in uvoz so v letu 2011 znašali. 14,4 odstotka BDP, kar je 0,2 odstotne točke manj kot leta 2010. Prav tako je v letu 2011 glede na leto 2010 opazno znižanje deleža dejanskih socialnih prispevkov v BDP. Ta je namreč znašal 15 odstotkov BDP, kar je 0,1 odstotne točke manj kot leta 2010,« ugotavljajo v statističnem uradu.

Statistična razsikava o obremenitvi z davkii in prispevki v obdobju od leta 2006 do 2011 je pokazala, da skoraj polovica vseh davkov in prispevkov pripada državnemu proračunu oziroma izdatkom na ravni države: »Centralni državi je v letu 2011 pripadlo 48,6 odstotka vseh pobranih davkov in socialnih prispevkov, kar je najmanj v preučevanem obdobju.

Sledijo skladi socialne varnosti, katerih delež se je v letu 2011 glede na leto prej povečal za 0,3 odstotne točke na 39,5 odstotka. Na tretjem mestu je podsektor lokalna država, kateremu je v letu 2011 pripadlo 11 odstotka vseh davkov in socialnih prispevkov. Najmanjši delež pripada institucijam Evropske unije. V letu 2011 smo jim namenili 116 milijonov evrov oz. 0,9 odstotka vseh davkov in socialnih prispevkov.«

»Za Slovenijo je značilen visok delež posrednih davkov, kot so DDV in trošarine«

Po podatkih statističnega urada je delež fiskalnih obremenitev v Sloveniji v letu 2010 znašal 38,3 odstotka, kar našo državo v primerjavi s 27 članicami Evropske unije uvršča na 10. mesto.

Za Slovenijo je značilen visok delež posrednih davkov, kot so DDV in trošarine. V letu 2010 so prihodki od davka na dodano vrednost ( DDV) predstavljali 8,6 odstotka slovenskega BDP (povprečje EU-27 je v istem letu znašalo 7,6 odstotka BDP).

Prihodki od trošarin so v istem letu znašali 4,3 odstotka BDP, kar Slovenijo uvršča na visoko tretje mesto med EU-27.

Delež neposrednih davkov v BDP (dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb) pa je v primerjavi z EU-27 v Sloveniji dokaj nizek.

Tako so prihodki od dohodnine v letu 2010 predstavljali 5,7 odsototka BDP (povprečje EU-27 je znašalo 7,7 odstotka BDP), prihodki od davka od dohodka pravnih oseb pa 1,9 odstotka BDP, kar je 0,8 odstotne točke manj kot znaša povprečje EU-27 in Slovenijo uvršča na 22. mesto med državami članicami EU-27.«


Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se