Stečajni postopki so dober posel za upravitelje, odvetnike, cenilce

Ljubljana – Stečajni upravitelji, ki so tudi odvetniki, pogosto sami sebe najamejo za opravljanje odvetniških storitev. Tako je, denimo, upravitelj SCT Leon Benigar Tošič za SCT v stečaju opravil za več kot 200.000 evrov odvetniških storitev.

Ta mesec je Benigar Tošič kot odvetnik izdal SCT dva računa v skupni vrednosti 19.840 evrov. Od tega jih je 13.644 zaslužil za zastopanje na naroku, 6210 pa za prijavo terjatev. Benigar Tošič je kot odvetnik vložil 178 izpodbojnih tožb in za to prejel okoli 180.000 evrov. To pomeni približno tisoč evrov na tožbo, čeprav so formularji za te po mnenju nekaterih nekdanjih zaposlenih v SCT napisani vnaprej. Skupaj z drugimi storitvami je odvetnik Benigar Tošič od SCT torej prejel več kot 200.000 evrov.

Insolvenčna zakonodaja namreč stečajnim upraviteljem, ki so tudi odvetniki, dovoljuje, da opravljajo odvetniške storitve za družbo v stečaju. Pri tem so upravičeni do plačila po odvetniški tarifi in povrnitve stroškov. Zakonodaja jim namenja tudi nagrade, ki pa so po mnenju Leona Benigarja Tošiča ponižujoče in ne omogočajo, da bi se lahko ukvarjali samo z vodenjem stečajem. Kot je omenil v enem svojih poročil, so prihodki njegove odvetniške pisarne, odkar vodi stečaj SCT, padli za četrtino, saj je »skoraj polno zaseden« z vodenjem tega stečaja.

Stečajni upravitelji najemajo tudi druge odvetnike. Stečajni upravitelj SCT je v predračunu predvidel, da bo za odvetnike porabil približno milijon evrov, kar je po njegovem normalen znesek za takšno družbo. Izplačila vseh stroškov mora sicer dovoliti sodišče. V enem od sklepov, ki so dovoljevali izplačilo odvetniških stroškov v stečaju SCT, je sodnica zapisala, da so ti potrebni, saj se z njimi zasleduje povečanje stečajne mase.

Postopek zaradi postopka

Nasprotno so številni upniki kritični do tovrstnih stroškov. Hasan Karajić, predsednik odbora Civilne iniciative ogoljufanih delavcev GPG, pravi: »Stečajni postopki so vrtički, kjer vsi, odvetniki, cenilci, izvršitelji, zaslužijo več kot delavci. To je postopek zaradi postopka.«

Z njim se strinja profesor na mariborski pravni fakulteti dr. Šime Ivanjko: »Ko gre podjetje v stečaj, je treba opraviti veliko dela. Zaposleni bi ga naredili z levo roko, a ljudje, ki pridejo v podjetje, morajo začeti od začetka.«

Tudi ekonomist dr. Andrej Baričič pritrjuje, da so stečajni postopki načeloma dober posel za upravitelje, odvetnike, cenilce; predvsem zato, ker so postopki in procesna dejanja predpisani in jih smejo izvesti le usposobljeni strokovnjaki. Po njegovem mnenju procesna določila za stečaje v Sloveniji niso najbolj preprosta in zato včasih zahtevajo več časa. Pogosto se tudi zgodi, da podjetje v stečaju namesto dokončanja že začetih poslov in nato likvidacije posluje naprej, saj se sodišče, stečajni upravitelj in upniki sporazumejo, da bi bilo za upnike, zaposlene in morda še koga drugega to finančno zanimivo. »Iz tega izhaja prepričanje, da stečaje namerno podaljšujejo in zavlačujejo stečajni upravitelji. A ne pozabimo, da pri podjetju, ki je dlje časa v stečaju, delo ohrani vsaj nekaj ali pa celo večina delavcev,« dodaja Baričič.

Sprememba insolvenčne zakonodaje

Številni upniki in predstavniki stroke pozivajo k spremembi insolvenčne zakonodaje. Na ministrstvu za pravosodje so že pripravili novelo zakona in jo bodo menda kmalu posredovali v medresorsko usklajevanje. Vlada je sicer v koalicijski pogodbi obljubila, da bo skrajšala postopke in da bodo nekdanji zaposleni bolj zaščiteni.

»Sedanja zakonodaja je kabinetsko napisana za gospodarstvo, ki ni v krizi. Nimamo pa preproste insolvenčne zakonodaje, ki bi nelikvidnemu, ne pa insolventnemu, podjetju omogočila, da mu država pomaga,« pravi Ivanjko. Svetuje, naj vlada z novelo zakona omogoči preživetje nelikvidnim podjetjem: »Za ta podjetja naj se uvede moratorij od enega do šestih mesecev, v katerem naj podjetje ugotovi, ali je zrelo za stečaj. V tem času morajo zaposleni dobivati plačo, upniki pa ne smejo blokirati računov.« Po Baričičevem mnenju pa je težava prepozna razglasitev stečaja: »Pri nas je namreč v navadi, da se ta razglasi šele po popolnem izčrpanju družbe, katere nadaljnje poslovanje ali prodaja nimata perspektive. Pri tem pa na račun upnikov, med katerimi so tudi zaposleni in država, pridobijo lastniki.« Zato predlaga ukinitev prisilne poravnave, v kateri so mnogi lastniki družbo plenili naprej, strožje pogoje za razglasitev stečaja ter ostrejše sankcioniranje vseh družb, lastnikov in njihovih vodstev, ki pravočasno ne predlagajo stečaja, če podjetje za to že izpolnjuje pogoje.