Stroki ni všeč lomastenje po davčnih zakonih

Ljubljana – Zakon za uravnoteženje javnih financ je nepregleden, nejasen in vpliva na nekonsistentnost pravnega sistema, je bilo mogoče slišati včeraj na posvetu Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije. Člani zbornice so temeljito preučili, kako ta varčevalni zakon vpliva na davčne predpise.

Tudi na področju davčnega svetovanja se je uveljavila specializacija, tako da se člani zbornice zvečine posebej posvečajo enemu ali dvema davčnima zakonoma: njihovi posveti so zanimivi, ker na njih združijo moči in na enem mestu »premeljejo« ves davčni sistem. Zakon za uravnoteženje javnih financ, ki velja od 31. maja, je na široko posegel v davčne zakone: spreminja zakone o dohodnini, davku na dodano vrednost o obdavčitvi trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti, o obdavčitvi motornih vozil in vodnih plovil.

Hkrati predpisuje dve novi dajatvi: davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč in na nepremično premoženje istega lastnika, skupaj vredno nad milijon evrov. »Pravna stroka ugotavlja, da zakon za uravnoteženje javnih financ posega v zakonsko materijo na zelo specifičen, nomotehnično neobičajen način, ki ga nismo navajeni,« so ob natančnem preučevanju vsebine ugotovili davčni svetovalci z licenco zbornice Ida Kavčič, Darko Končan, Biserka Šubelj in Simona Štravs. Menili so, da takšni posegi v davčni sistem ogrožajo pravno varnost zavezancev – sicer pa nameravajo v zbornici vpeljati varuha davkoplačevalskih pravic.

Napak ne sme biti!

»Vsaj davčni svetovalci moramo paziti, da v povezavi z davčnimi zakoni uporabljamo pravo izrazje in da smo pri tem natančni. Napake je mogoče najti celo v preglednici davčne uprave o novih predpisih, ki jih je uvedel zakon za uravnoteženje javnih financ. Ta recimo ni začasno uvedel četrtega davčnega razreda, kakor pojasnjujejo na spletni strani davčne uprave, ampak je začasno uvedel dodatno, 50-odstotno davčno stopnjo za bruto letne dohodke nad 69.313 evrov. Na spletni strani društva bomo objavili preglednico brez napak,« je opozarjala davčna svetovalka in pravnica Simona Štravs.

Različna mnenja stroke

Zakon za uravnoteženje javnih financ vladi omogoča, da ob določenih merilih sama zviša stopnjo davka na dodano vrednost za največ tri odstotne točke. Simona Štravs je menila, da si je vlada tako vzela preveč pristojnosti. Darko Končan ji je pritegnil: »Ustava pravi, da je mogoče davčne obveznosti določati le z zakoni.« Znani strokovnjak za davek na dodano vrednost na evropski ravni Boštjan Petauer pri tem ni bil tako strog do vlade: »Zakon o davku na dodano vrednost že zdaj omogoča vladi, da z zakonom o izvrševanju proračuna davčno stopnjo zniža ali zviša. Pomembnejši problem je, ker sme vlada za največ tri odstotne točke zvišati le splošno stopnjo davka. Tako bi lahko nastala velika razlika med znižano in splošno stopnjo.« Povedal je, da morata biti po evropski smernici o DDV obe stopnji v takem razmerju, da zavezanec ni v položaju, ko neprestano zahteva vračilo davka.

Vprašanj je še preveč

Simona Štravs se je morala že dan po uveljavitvi novega davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč ukvarjati s prodajo takšne posesti. »Narediti nismo mogli nič, nismo mogli izpeljati prodaje. Mislim, da občine, ki morajo zagotavljati podatke o namembnosti, niso pripravljene na zakon.« Po besedah Darka Končana je veliko vprašanj tudi pri davku na premoženje velikih vrednosti. »Izhodišče za obdavčitev je vrednotenje nepremičnin, ki ga je opravila geodetska uprava. Največji vpliv na pripisane vrednosti so imele vrednosti iz opravljenih prodaj na določenem območju.« To je po njegovem mnenju zelo vprašljivo v krajih, kjer je bilo prodaj komaj kaj.