Dogovora o kapitalski ustreznosti več kot 8300 bank še ni

Dogovora o krepitvi evropskih bank na izrednem zasedanju finančnih ministrov EU danes očitno še ne bo.

Objavljeno
01. maj 2012 13.41
Posodobljeno
02. maj 2012 06.00
T. C., K. V., Delo.si
T. C., K. V., Delo.si
Bruselj - Finančni ministri EU očitno še ne bodo dosegli kompromisa o krepitvi več kot 8300 bank na stari celini s ciljem preprečitve novih kriz. To nakazuje izjava nemškega ministra Wolfganga Schäubleja, ki je ob prihodu na srečanje poudaril, da za krepitev bank ni hitrih rešitev. »Ne verjamem, da nam bo danes uspelo priti do konca,« je ocenil.

Podobno je mogoče sklepati tudi iz izjav nekaterih drugih udeležencev srečanja. Švedski finančni minister Anders Borg je na primer poudaril, da bo Švedska danes vztrajala pri močni krepitvi kapitalske ustreznosti bank in da je še precej daleč do kompromisa, ki ga želi.

»Če ne bomo imeli močnih bank, bodo morali tveganja prevzeti davkoplačevalci. Raje imam močne banke kot tveganje za davkoplačevalce,« je poudaril švedski minister. Izpostavil je še, da so šibke banke grožnja rasti, poroča STA.

Tudi poljski finančni minister Jacek Rostowski je poudaril, da so Velika Britanija, Švedska in Poljska odločene zagotoviti močne evropske banke. »Jasno moramo povedati, da kriza ne izvira samo iz šibke fiskalne politike, temveč tudi iz prešibkih bank,« je poudaril.

Jedro novih pravil o kapitalski ustreznosti bank je globalni dogovor Basel III iz leta 2010, ki predvideva postopno povečanje najbolj kakovostnega kapitala bank z dveh odstotkov najprej na 4,5 odstotka in nato na sedem odstotkov do leta 2019. Poleg tega predvideva, da banke v dobrih časih zberejo še 2,5 odstotka rezerve za slabe čase.

Basel III je bil odziv največjih svetovnih gospodarstev na propad ameriške banke Lehman Brothers konec leta 2008, ki je sprožil najhujšo svetovno finančno in gospodarsko krizo po 30. letih minulega stoletja, iz katere se Evropa še ni izvlekla.

Basel III mora sedaj EU prenesti v svojo zakonodajo, pri čemer so se članice razdelile na dva tabora. Ključno odprto vprašanje je, ali lahko članice od svojih bank zahtevajo, da imajo še več kapitala, kot je določeno z Baslom III, in ali lahko to storijo brez odobritve Evropske komisije.

Na eni strani so Velika Britanija, Švedska in Poljska, ki se zavzemajo za močnejše banke in za to, da bi morali o kapitalski ustreznosti bank odločati nacionalni regulatorji, saj so njihovi davkoplačevalci tisti, ki morajo pomagati bankam, če gre kaj narobe.

Na drugi strani sta Francija in Evropska komisija, ki opozarjata na to, da lahko večja kapitalska zaščita v eni državi vpliva na sosednja gospodarstva, saj bi lahko na primer britanska banka, ki bi krepila svoj kapital, zaradi tega ukinjala svoje aktivnosti drugod. Ta tabor želi enotno knjigo pravil v vsej EU.

Kritiki stališča britanskega tabora izpostavljajo tudi bojazen, da bi zahteve po krepitvi temeljnega kapitala bank vodile v zmanjševanje kreditnega toka podjetjem in s tem ogrozile gospodarsko okrevanje, ki ga Evropa močno potrebuje.

Da bi premostilo razhajanja, je dansko predsedstvo predlagalo kompromis, da lahko nacionalni regulatorji poleg tega, kar predvideva Basel III, od banke za njeno sistemsko zaščito zahtevajo še do tri odstotke kapitala brez predhodne odobritve Evropske komisije, za več kot to pa potrebujejo privolitev komisije.

Tokratno izredno zasedanje finančnih ministrov je, kot kaže, le priprava na redno zasedanje, ki bo 15. maja. Takrat je več možnosti za to, da bo dogovor dosežen. Nova pravila bi se morala začeti izvajati januarja prihodnje leto. EU pa si je zastavila cilj, da jih sprejme do konca junija.

Ocenjuje se, da naj bi bilo za uresničitev zahtev iz globalnega dogovora Basel III za 8300 evropskih bank do leta 2019 potrebnih še okoli 460 milijard evrov.