Tiskane izdaje
Ob skorajšnji obletnici aplikacije Supervizor se znova, tako kot ob njegovi predstavitvi, razvnemajo debate, ali je aplikacija koristna ali nemara omejuje podjetništvo.
V uradu informacijskega pooblaščenca menijo, da imajo državljani pravico vedeti, kako se porabi javni denar, zato je takšna aplikacija dobrodošla. Res je, da razkriva poslovanje zasebnih podjetij z državo, a slednje ima za zasebna podjetja kljub temu več koristi. Država je namreč relativno reden plačnik, zato je cena, ki jo podjetja plačajo z javno objavo svojih poslov s proračunskimi uporabniki, majhna.
Po petkovi objavi Delovega članka o pobudah po vključitvi državnih podjetij v Supervizor je po drugi strani Darko Bulat, uslužbenec direktorata za informacijsko družbo na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, na Twitterju izrazil mnenje, da je Supervizor rak rana svobode in svobodne gospodarske pobude. Demonizirala naj bi tista podjetja, ki poslujejo z državo in jih zato odvračala od podjetniške aktivnosti.
Uradno stališče ministrstva poudarjajo, da je Supervizor spletna aplikacija za spremljanje izdatkov javnih institucij, ki je projekt Komisije za preprečevanje korupcije. »V pravni državi ministrstva spoštujejo odločitve institucij, ki so med drugim zadolžene za nadzor nad njihovo dejavnostjo,« so zapisali.
Na Gospodarski zbornici Slovenije do Supervizorja nimajo izoblikovanega stališča.
Kaj pa vi menite?
Ali Supervizor pripomore k odkrivanju nečednih poslov države in pomaga preprečevati korupcijo?
Ali pa neuravičeno problematizira poslovanje podjetij z državo?
