Tiskane izdaje
Ljubljana - Suša in poplave, ki klestijo letošnje kmetijske pridelke po svetu, spet napovedujejo zvišanja cen hrane. Tudi v Sloveniji, ki je s premajhnimi količinami lastne pridelave žita in krmnih rastlin močno odvisna od dokupov.
Po podatkih agencije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) so cene hrane že julija skokovito narasle. Največ so k temu prispevali dražja žita in sladkor, razlog pa je huda suša in zaradi nje slabša žetev pšenice in napovedi slabe letine koruze.
Cene te poljščine so zaradi slabih napovedi pretekli mesec poskočile za 23 odstotkov. Položaj so še poslabšale mednarodne cene pšenice, ki so zaradi slabše žetve v Rusiji in večjega povpraševanja po njej zaradi slabih napovedi pridelka koruze v tem času zrasle za 19 odstotkov. In se še zvišujejo.
ZDA in Rusija sta vodilni svetovni izvoznici žita. Po zadnjih napovedih iz ZDA bo pridelek koruze tako okleščen, da je bodo na svetovnih trgih prodali za četrtino manj. Kot največji izvozniki koruze bodo tako pomembno krojili njeno ceno na borzah in posledično tudi na celotnem prehranskem trgu. Dražja koruza pomeni podražitve krme, dražjo prirejo mesa, mleka, jajc ...
Draži se tudi sladkor, katerega cena je že sicer na visoki ravni. Julija so po podatkih FAO v primerjavi z mesecem prej ostale na podobni ravni le cene riža, ki so bile višje za eno indeksno točko.
»Surovine se enormno dražijo, zlasti koruza, sojine tropine so pa že nekaj časa drage. Koruza se v pričakovanju žetve, ki bo konec septembra in oktobra, tudi zaradi suše v naši regiji zelo draži. Zaradi visokih cen surovin bomo morali dražiti tudi krmila,« pravi Stojan Hergouth, direktor Jata Emone. Zaradi letošnjega skoka cen soje za krmne mešanice so že konec julija spreminjali cenike (v povprečju za okrog deset odstotkov, sicer pa različno, odvisno od deleža soje v mešanicah), jeseni jih bodo znova zaradi dražjega žita (predvidoma za 15 odstotkov).
Kot podjetje z živinorejsko proizvodnjo (največji v proizvodnji jedilnih jajc) bodo zaradi dražjih surovin, pravijo, morali nekoliko podražiti tudi končne proizvode. Po prvih izračunih se je proizvodnja jedilnega jajca že zdaj podražila za okrog deset odstotkov.
Cene strateških surovin za perutninarsko proizvodnjo so se letos zvišale tudi do 60 odstotkov, ugotavljajo v ptujski Perutnini, kjer za september napovedujejo za 7 do 15 odstotkov višje cene perutninskega mesa in izdelkov.
V Žitu, največjem pekovskem podjetju v državi, kjer bodo ob podobnem odkupu domačega žita kot lani (23.000 ton pšenice) manjkajoče količine (35.000 ton) kupovali na Madžarskem in v Avstriji, pravijo, da popravljanju prodajnih cen za zdaj še kljubujejo. A če se bo trend zviševanja cen surovin nadaljeval, bodo prisiljeni v podražitve.
