Šušteršič nima kaj dodati: banke še ne rabijo pomoči

Pri nas so v nasprotju s Španijo zdravi portfelji gospodinjstev, problematična so posojila podjetjem.

Objavljeno
26. junij 2012 20.07
Posodobljeno
27. junij 2012 06.00
Miha Jenko, gospodarstvo
Miha Jenko, gospodarstvo

Ljubljana – Po tem, ko sta Španija in Ciper v ponedeljek zaprosila za pomoč bankam iz evropskih rešilnih skladov, je vprašanje, kdo bi lahko bil – poleg omenjenih držav ter Grčije, Irske in Portugalske – naslednji, ki bi zaprosil za evropsko pomoč. Tudi Slovenija?

Tudi v Sloveniji imamo težave s slabimi posojili in kapitalsko ustreznostjo nekaterih bank, a je minister za finance Janez Šušteršič na srečanju Ecofina 22. junija zavrnil možnost, da bi zaprosili za evropsko pomoč, češ da »za zdaj kaže, da slovenske banke ne bodo potrebovale pomoči iz evropskih rešilnih skladov«, in da »delamo vse, da bi se temu izognili, ker mislimo, da bi bil v tem hipu to slab signal«. Na ministrstvu za finance so včeraj povedali, da »k tej izjavi nimajo česa dodati«.

Da Slovenija ta čas ne potrebuje evropske pomoči za banke, meni tudi ekonomist Igor Masten: »Za zdaj nam ta pomoč ni potrebna. Osnovni problem je podoben španskemu – šibkost bančnega sistema in slaba posojila –, ki pa je v primeru Španije še večji.

Pri nas so v nasprotju s Španijo zdravi portfelji gospodinjstev, problematična so posojila podjetjem. NLB naj bi rešili z dokapitalizacijo, v kateri ne bi sodelovala samo država, ampak tudi zasebni sektor, s čimer ne bi povečali pritisk na javni dolg, napovedana je tudi dokapitalizacija NKBM.

Če bo to uspešno, bo dobro znamenje mednarodnim finančnim trgom glede razmer v Sloveniji. Če pa bo [kapitalska ustreznost NLB spet padla in bo] izvedena zamenjava CoCo obveznic v kapital, bo to vplivalo na naš primanjkljaj in se ne bomo mogli izogniti problemu, kakršnega ima zdaj Španija, ko se država noče zadolžiti za dokapitalizacijo bank. To pa bi še povečalo pritisk na pogoje zadolževanja Slovenije, ki že zdaj niso rožnati.

V tem primeru bi se čez šest mesecev spraševali, ali smo kandidati za podobno finančno pomoč, za katero zdaj prosi Španija. Zdaj pa za to ni potrebe.«

Masten pojasnjuje, zakaj sta Španija in Ciper zaprosila za pomoč na isti dan: »To je bil ponedeljek pred 30. junijem, rokom za dokapitalizacijo bank. Za Ciper je bilo bolje priznati probleme pravočasno, kot pa reči, da ne vemo, kaj bomo storili z bankami. V španskem primeru so to storili po tem, ko so se čez vikend že dogovorili za modalitete pomoči. Pri njih gre za ciljno usmerjeno pomoč za dokapitalizacijo bank in v skladih je za to dovolj sredstev.«