Tiskane izdaje
Izdatkov je lahko največ devet milijard evrov, je danes na novinarski konferenci po pisanju Slovenske tiskovne agencije povedal Šušteršič. V primerjavi z letom 2011 je to približno 800 milijonov evrov manj. Od tega naj bi četrtino prihrankov našli z linearnim znižanjem plač zaposlenim v javnem sektorju za deset odstotkov s 1. julijem in hkrati tretjim korakom odprave plačnih nesorazmerij. Četrti korak odprave plačnih nesorazmerij vlada obljublja prihodnje leto.
Pričakujejo ponudbe
»Pričakujemo ponudbe sindikatov,« je dejal Šušteršič. Pogajanja z javnim sektorjem namreč še vedno tečejo in minister si želi takšnega dogovora, ki bo omogočil dosego zastavljenih javnofinančnih ciljev. Se pa lahko katera od številk še spremeni, je po pisanju STA dejal minister.
Primanjkljaj naj bi že letos znižali na tri odstotke BDP zato, ker smo v preteklih letih imeli več kot šestodstotne primanjkljaje, ki smo jih vedno težje financirali, hkrati pa nikoli niso dali pravih rezultatov - niti na področju gospodarske rasti, niti zaposlovanja, je pojasnil. V letu 2013 naj bi se proračunski primanjkljaj približal dvema odstotkoma BDP.
Medtem ko je v že konec leta 2010 sprejetem letošnjem proračunu dovoljen primanjkljaj v višini 1,4 milijarde evrov, pa ga želi vlada z rebalansom potisniti navzdol na dobro milijardo evrov. »Država bi plačevala vedno višje obresti, če bi vztrajali pri taki politiki. Tak položaj enostavno ni bil vzdržen,« je poudaril Šušteršič.
Za dobrih 100 milijonov evrov se bodo z rebalansom znižali socialni transferji, pri čemer so poskušali v največji meri narediti tako, da se bolj znižujejo prejemki tistih, ki imajo relativno višje dohodke v tej skupini ljudi. Preostali del znižanja odhodkov so vsak na svojem področju poiskali ministri, predvsem z zmanjšanjem izdatkov za določene projekte, programe, investicije in materialne stroške.
Prihodnji teden zakon o uravnoteženju javnih financ
Za ostale varčevalne ukrepe, ki terjajo spremembo zakonov, vlada pripravlja zakon o uravnoteženju javnih financ. Ta bo posegel v več kot 50 zakonov, vlada pa ga bo sprejela prihodnji teden, vendar ga bo mogoče v postopku sprejemanja v DZ ustrezno preoblikovati, če bo prišlo do dogovora o drugačnih ukrepih za uravnoteženje javnih financ.
Poleg odhodkov pa se znižujejo tudi prihodki, predvsem zaradi nižjih ocenjenih prilivov iz naslova davkov. Teh naj bi se letos v proračun steklo za dobrih 6,5 milijarde evrov, medtem ko so celotni letošnji prilivi v državno blagajno ocenjeni v višini 7,9 milijarde evrov.
DZ naj bi rebalans po pisanju STA sprejel konec aprila, ko bo imel na dnevnem redu tudi predlog sprememb dveh davčnih zakonov - zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ter zakona o dohodnini -, s katerimi naj bi razbremenili gospodarstvo in spodbudili vlaganja, iz najvišjega dohodninskega razreda pa izvzeli tiste s plačami do 1,5-kratnika povprečne plače.
»Signal tujim investitorjem«
Davek od dohodkov pravnih oseb naj bi se do leta 2015 postopno znižal z današnjih 20 na 15 odstotkov. »To je signal mednarodnim investitorjem, ki jih Slovenija zanima, po drugi strani pa tudi domačim podjetnikom, da bodo manj razmišljali o selitvi naložb v kakšne oaze z nižjimi davčnimi stopnjami,« je dejal minister.
Že letos bi bilo mogoče po Šušteršičevem mnenju uveljaviti tudi nekatere predloge iz t.i. solidarnostnega paketa ukrepov, s katerimi bi bolj premožni nekoliko več prispevali v proračun. Gre za dodatno obdavčenje kapitala, premoženja in visokih dohodkov iz aktivnega dela ter za več ukrepov za učinkovitejše pobiranje davkov, je povzel.
Ti predlogi so nastali na pobudo sindikatov, naj vlada poleg zategovanja pasu ukrepa tudi na prihodkovni strani - tam, »kjer velja splošno prepričanje, da vsi ne prispevajo toliko, kot bi bilo prav«. Sprejemali se bodo v dogovoru, da ne bi tvegali referenduma, je dejal Šušteršič, njihove finančne učinke pa ovrednotil na približno 100 milijonov evrov na leto.
Tako bi lahko še letos uvedli poseben solidarnosti davek na nepremično premoženje, ki bi začasno zajel imetnike več vrednih nepremičnin, denimo nad enim milijonom evrov. Predlagal je še višje davke za motorna vozila in vodna plovila, ki so več vredna. Prav tako bi bilo mogoče zelo hitro uveljaviti sklop ukrepov za boljše pobiranje davkov, med katerimi je izpostavil združevanje davčne in carinske službe, specialne davčne enote ter učinkovitejše izvajanje davčnih predpisov.
Vlada namerava poiskati rešitev za posebno obdavčitev dobičkov, do katerih prihaja s prodajo zemljišč zelo kmalu po spremembi njihove namembnosti. »Če lastnik to stori čez pet let, verjetno ni šlo za špekulativno prodajo in bo stopnja davka še naprej nizka,« je po pisanju STA napovedal Šušteršič. Spremembe pa vlada načrtuje pri obdavčitvi nezazidanih zemljišč, s čimer naj bi spodbudili njihovo uporabo, ter pri obdavčitvi oddajanja premoženja v najem.
S 1. januarjem 2013 bi lahko uvedli tudi davek na finančne transakcije, stopnja davka od dividend, kapitalskih dobičkov in obresti pa bi se zvišala z 20 na 25 odstotkov.
Čeprav dokončne odločitve še ni, vlada razmišlja tudi o dodatnem razredu pri dohodnini. Morda bi bili lahko letni prihodki v višini med 70.000 in 100.000 evri obdavčeni s dohodnino, ki bi se gibala med 45 in 50 odstotki, je dejal Šušteršič in dodal, da je to le izhodišče za pogajanja. »Sprememba tega davka je lahko tudi napačen signal, zato ne želimo, da bi ta davčna stopnja odvračala morebitne naložbenike,« je dejal.
