Tiskane izdaje
Ljubljana – »Novela zakona o zemljiški knjigi, ki je uveljavila celovito informatizacijo zemljiškoknjižnega postopka in uvedla popolnoma elektronizirano zemljiško knjigo, je v praksi dobro zaživela,« trdijo na ministrstvu za pravosodje v odgovorih na naša vprašanja in hkrati odzivu na uvodno pisanje o težavah z elektronsko zemljiško knjigo (e-ZK).
Ministrstvo je kmalu po uveljavitvi novele zakona na vrhovnem sodišču, ki je zadolženo za izdelavo ustreznih spletnih aplikacij, pridobilo informacije o tem, kako se je zadeva obnesla v praksi. Z zadovoljstvom so ugotovili, da je bilo mesec dni po uveljavitvi e-ZK rešenih približno 1000 zadev ali za okoli pet odstotkov več, kot je pred tem znašalo povprečje, in da je bilo od 1. maja do 30. junija 2011 kar 1,2 milijona vpogledov v e-ZK, ki so po novem brezplačni. Zemljiškoknjižni referenti po vsej državi so junija v povprečju rešili po 130 zemljiškoknjižnih zadev. Zato na ministrstvu »težko razumejo« trditve naših izjemno kritičnih sogovornikov. Domnevajo, da so to zgolj začetne težave, dokler se stranke ne navadijo na nov sistem.
Center za informatiko pri vrhovnem sodišču je na začetku avgusta obvestil ministrstvo, da aplikacija deluje stabilno, da pa so imeli nekaj manjših težav predvsem z zunanjimi kvalificiranimi uporabniki. Vprašanja in pripombe, ki so jih prejeli na ministrstvu, so bila »večinoma izvedbene narave« in so nanje odgovorili. Dobili so nekaj nadzorstvenih pritožb, glede na odgovore sodišč pa »so bile težave zgolj začasne zaradi uskladitve podatkov z elektronsko vodeno zemljiško knjigo oziroma vpisi so bili za določen čas onemogočeni zaradi priprav na implementacijo nove zemljiške knjige«.
»ZK-vložek je odveč«
Naši sogovorniki so kot poglavitno zamero noveli navedli ukinitev ZK-vložkov. O tem ministrstvo pojasnjuje: »Ukinitev ZK-vložkov je pravzaprav predvidel že zakon o ZK iz leta 2003 (vendar v praksi ta določila niso v celoti zaživela). Nepremičnine, ki so jih vse dotlej vodili združene v vložkih (po lastnikih in katastrskih občinah), naj bi po novem vpisovali vsako v svoj vložek in tako omogočili povezljivost z zemljiškim katastrom (ki je voden po zemljiških parcelah). Parcela oziroma nepremičnina je skupni imenovalec obeh evidenc, pri čemer sodobne informatizirane baze omogočajo, da se posamezni podatek vnese samo enkrat in se nato bodisi poveže z vsemi nepremičninami, ki jim je ta podatek skupen, bodisi kopira v povezavi z vsako od njih. Zato po mnenju pravosodja ZK-vložek ni več potreben in je celo odveč; njegova odprava omogoča enostavnejšo povezljivost zemljiške knjige z zemljiškim katastrom.
Ministrstvo za pravosodje zavrača tudi navedbe, da posameznik, ki ima v lasti več nepremičnin, po novem ne more dobiti enotnega izpisa iz zemljiške knjige z vsemi svojimi nepremičninami. Pravilnik o zemljiški knjigi, spremenjen julija letos, namreč omogoča izdelavo novega tipa izpisa iz zemljiške knjige. Vsakdo, ki ima položaj kvalificiranega uporabnika (stranke pravne ali fizične osebe), lahko prek portala e-ZK izdela ali pridobi izpis, na katerem so navedeni vsi osnovni pravni položaji nepremičnin v njegovi lasti. Če bo hotel fizični overjeni izpis ali če ni kvalificiran uporabnik, pa mu bo ta nov tip izpisa po poprejšnji osebni identifikaciji lahko izdelalo tudi vsako zemljiškoknjižno sodišče ali notar. Tudi navedba, da je treba za prenos lastninske pravice imetnika več nepremičnin vložiti več ZK-predlogov, po informacijah pravosodja ne drži.
Kar zadeva vpisovanje hipotek, na ministrstvu menijo, da je novi način primernejši in preglednejši od dosedanje zaznambe skupne hipoteke pri sovložkih. Po novem se namreč hipoteka vpiše pri vseh osnovnih pravnih položajih vsake nepremičnine, ki so predmet skupne hipoteke, ena od nepremičnin pa se določi za glavno.
