Težave z e-zemljiško knjigo: Gurs podpira odpravo ZK-vložka

Geodetska uprava pogreša pripravljenost snovalcev in izvajalcev informacijskih rešitev na prilagajanje potrebam uporabnikov.

Objavljeno
14. september 2011 17.50
Posodobljeno
15. september 2011 06.30
Milka Bizovičar, gospodarstvo
Milka Bizovičar, gospodarstvo
Ljubljana – Spremenjeni sistem v zemljiški knjigi občutijo tudi na geodetski upravi (Gurs), saj s pristojnimi sodišči izmenjujejo podatke o nepremičninah in lastnikih. Kot je povedal Franc Ravnikar iz urada za nepremičnine pri Gursu, imajo zaradi ukinitve ZK-vložka več dela kot v preteklosti, deloma so morali tudi prilagoditi svoj sistem, ocenjuje pa, da je bila to pravilna odločitev. Ugotavlja, da je »v nekaterih primerih aplikacija še malo pomanjkljiva«.

Franc Ravnikar je pojasnil, da si z ZK izmenjujejo podatke, in sicer iz katastra stavb in zemljiškega katastra posredujejo informacije o spremembah na nepremičninah, kot na primer nastanek novih ali ukinitev obstoječih nepremičnin, iz ZK pa prevzemajo podatke o lastništvu.

Do 1. maja so si informacije o spremembah pošiljali v fizični obliki, po pošti, podatek pa je bilo treba vnesti ročno. Zdaj sistem predvideva informatizacijo prenosa, ki bo tudi v praksi predvidoma zaživel do konca leta oziroma na začetku prihodnjega leta. Do takrat na Gursu sami vnašajo spremembe, ki nastanejo v katastrih, neposredno v aplikacijo e-ZK.

»Sicer pa bo pretok podatkov iz ene v drugo evidenco avtomatičen, kjer bodo podatki usklajeni. V nasprotnem primeru bomo morali prenos vsaj deloma opraviti ročno,« je dejal sogovornik in pojasnil, da precej velik delež nepremičnin v ZK ni opremljenih (s pravo) matično številko. Novi sistem ta podatek zahteva, še vedno pa se zgodi, da ga izjemoma ni.

Dela je več tudi za geodete

Ravnikar je o ukinitvi ZK-vložka dejal, da je to v poslovanju Gursa povzročilo nekaj problemov, odraža se tudi v večjem obsegu dela. »Enako kot drugi uporabniki prejemamo večje število sporočil o spremembi lastništva. Medtem ko smo prej pri enem dedovanju na primer dobili en sklep z 11 parcelami, smo naredili eno tako imenovano poočitbo o spremembi lastništva, zdaj jih postopoma prejemamo za vsako parcelo posebej – in tako tudi postopoma evidentiramo novega lastnika na njih.«

Na Gursu so zaradi ukinitve ZK-vložka morali dopolniti njihove programske rešitve, da lahko še naprej prevzemajo in evidentirajo podatke o lastništvu. Sami so namreč ob prenovi sistema (pred 20 leti!) zaradi nepodvajanja zapisov istega lastnika ohranili posestni list, ki ima enako funkcijo, kot jo je imel ZK-vložek, tudi številke so poenotili z njim. »Programske rešitve, s katerimi vodimo in vzdržujemo evidenco zemljiškega katastra, so zastarele in na robu zmogljivosti. Delovanje aplikacij pri vodenju lastnikov sloni na posestnem listu – Gurs ga ne izdaja več, lastniki pa lahko dobijo lastninski list, ki je zbir vseh nepremičnin v Sloveniji v njihovi lasti –, ki je ekvivalent ZK-vložka oziroma je z njim tako rekoč izenačen. Podobno kot velja za ZK, je tudi posestni list posledica ročnega vodenja zemljiškega katastra.«

»Novi sistem uvaja boljše rešitve«

Čeprav so po Ravnikarjevi oceni ZK-vložki imeli določene prednosti tudi za poslovanje Gursa, koncept prenove informacijskega sistema ZK omogoča uvajanje boljših rešitev, ki bi olajšale delo uporabnikom ZK. »Odločitev je pravilna, saj zagotavlja enoličen vpis stvarnih pravic na nepremičnino. Bo pa takšna rešitev poenostavila poslovanje in olajšala uporabo šele po uvedbi dodatnih informacijskih servisov, ki bodo uporabnikom omogočili izdelavo zbirnih seznamov in sočasno urejanje teh seznamov (na primer dedovanje).

Dosedanje urejanje vpisov stvarnih pravic po ZK-vložkih je marsikdaj privedlo do spuščanja vpisov posamezne nepremičnine ali vpisov na napačne nepremičnine. Napake so lastniki ugotovili šele na podlagi obvestil o vrednosti njihovih nepremičnin,« je dejal sogovornik. Poudaril pa je, da bo tudi zdaj za urejeno evidentiranje nepremičnin in stvarnih pravic na njih treba veliko pozornost posvetiti vpisu popolnih podatkov o lastnikih, saj nepopolni vpisi onemogočajo uvajanje informacijskih servisov in povzročajo zmedo pri uporabi podatkov.

Ocenil pa je: »Kljub razumljivim težavam pri uvajanju novih informacijskih rešitev pogrešamo večjo pripravljenost snovalcev in izvajalcev informacijskih rešitev za prilagajanje sistema potrebam uporabnikov.«