Aleš Stergar, gospodarstvo
Ljubljana – Od 17,6 milijona ton blaga, ki so ga lani prepeljale Slovenske železnice (SŽ), na luški transport odpade rekordnih 9,3 milijona ton. Avstrijski železniški prevoznik RCA (Rail Cargo Austria) je prepeljal 800.000 ton, Adria Transport pa 100.000 ton.
Direktor Tovornega prometa SŽ Igor Hribar napoveduje, da bodo brez nove proge med Koprom in Divačo v luškem transportu nastale težave. Hrvaška in Avstrija napovedujeta velika vlaganja v obvozne poti, tako da Slovenija za razvoj deklarirane osrednje logistične vloge v regiji nima več veliko časa.
Če nove proge ne bomo sposobni zgraditi, bo Slovenija krepko zaostala za tekmeci. Tovor bo šel iz Trsta po Tabeljski progi (Pontebbana) skozi Celovec in pod Golico (Koralpe) proti Gradcu ali z Reke skozi Zagreb na Madžarsko. Potem lahko v Sloveniji V. in X. koridor kar odpišemo, ne glede na to, kdo bo vozil tovor, SŽ ali kdo drug.
Avstrija z desetmilijardnim projektom predora pod Golico močno pritiska za uvrstitev v evropske razvojne programe financiranja, v transportno-politične načrte in propagira tako imenovani alpsko-jadranski koridor. Na uspešnost njihovih prizadevanj kažejo tudi zadnja gibanja v železniškem prometu iz severno-jadranskih pristanišč, na katerega močno vplivajo avstrijski interesi v tržaškem pristanišču.
Slovenska država mora s konkretnimi in uresničljivimi projekti v Bruselj poslati signal, da ima namen nekaj narediti. Če tega ne bo, se bo EU hitro umaknila, ker je konkurenca velika. Privlačnost neke prometne poti je namreč odvisna tudi od intenzivnosti prizadevanj potencialnih investitorjev. Slovenija pa pri pripravi nacionalnega programa naložb v javno železniško infrastrukturo ni naredila veliko.
V SŽ se bojijo, da X. koridor evropskega denarja ne bo videl, ker je že narejen obvoz čez Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo, Nemci in Avstrijci pa so na Balkanu ustanovili svoja podjetja. Jasno je, da je promet po madžarski različici preprostejši, ker so to članice EU. Oživljanje X. koridorja je stvar pobude prevoznikov, če bodo znali pripraviti primerne ponudbe. Uporabnike zanimata kakovost storitve in hitrost. In to je ena glavnih pomanjkljivosti X. koridorja.
Projekt Cargo X sicer ni opuščen, vendar v Srbiji še vedno niso dali vseh soglasij, čeprav smo na Hrvaškem in v Sloveniji svoje naloge opravili. Vzporedno s tem projektom se strokovnjaki iz vseh držav nekdanje Jugoslavije pogovarjajo o razvojnih možnostih in vidijo priložnosti predvsem v zagotavljanju varnosti tovora, hitrosti prevoza in obratu vagonov. Infrastruktura je, kakršna je, naročniki si želijo le, da je njihov tovor v napovedanem času in po voznem redu varno na cilju.
Prihodnje leto se bo evropska meja s slovensko-hrvaške prestavila na hrvaško-srbsko, kar pomeni odpravo težav na meji. Čeprav Hrvaška še ne bo v schengenskem območju, to ni ovira, saj območje velja za ljudi, in ne za tovor. SŽ iščejo skupaj z drugimi prevozniki tovor ne samo za smer sever–jug, temveč vedno bolj za smer iz Francije skozi Italijo proti vzhodu, kar pomeni, da brez sodelovanja s francoskimi (SNCF) in italijanskimi železnicami (TrenItalia) ne gre. Če nove proge ne bomo sposobni zgraditi, bo Slovenija krepko zaostala za tekmeci. Foto Jože Suhadolnik Černač: Zamujenega je veliko
Na poslušanju v državnozborskem odboru za infrastrukturo in prostor je Zvonko Černač povedal, da je pri javni železniški infrastrukturi, čeprav so bila pridobljena nekatera evropska sredstva, ki jih je načeloma kar dovolj, zamujenega veliko dragocenega časa. Slovenija prihaja v kritično obdobje, ko je vprašanje, ali ji bo sploh uspelo nadomestiti zamujeno. Ogrožen je položaj tako V. kot X. koridorja.