Tiskane izdaje
Irski finančni sektor je v času pred krizo nebrzdano financiral razmah nepremičninskega sektorja in potrošnje v državi ter tako prispeval k nepremičninskemu in cenovnemu balonu v državi. Ob izbruhu krize je balon počil in irske banke so končale s toliko toksičnimi naložbami in slabimi posojili, da so se znašle pred propadom iz katerag jih je rešila država. Javnofinančni primanjkljaj je tako poskočil na kar tretjino bruto domačega proizvoda (BDP).
Irski je po ugotovitvah trojke uspelo sprejeti potrebne ukrepe, da primanjkljaj letos ne bo presegel načrtovanih 10,1 odstotka BDP. Irska tako načrtuje znižanje primanjkljaja pod tri odstotke BDP do leta 2015, v ta namen pa pripravlja dodatne ukrepe.
V prihodnjem letu naj bi Irski po oceni trojke brez težav uspelo primanjkljaj spustiti na 8,6 odstotka BDP, pri tem pa naj ne bi preveč zavrla rasti. Ta je bila v prvem letošnjem polletju višja od predvidevanj. V prvem in drugem trimesečju je tako država zabeležila 1,9- oz. 1,6-odstotno rast.
Trojka predvideva, da naj bi rast v prihodnjih dveh letih znašala okoli odstotka, negativno pa lahko na odprto in izvozno gospodarstvo, kot je irsko, vpliva dodatna zaostritev razmer v globalnem gospodarstvu. Nekdaj močna domača potrošnja je namreč zaradi globine krize še naprej zelo šibka.
Irska po ugotovitvah trojke uspešno izvaja tudi strukturne reforme za izboljšanje razmer na trgu dela in znižanje brezposelnosti ter krepitev konkurence v določenih netrgovalnih sektorjih.
Pozitivno poročilo bo tako podlaga za odločitev evroskupine in IMF o izplačilu naslednje tranše pomoči Irski v višini osem milijard evrov. Novembra lani si je Irska zagotovila 67,5 milijarde evrov pomoči EU in IMF, ki ga lahko črpa v treh letih. Eno tretjino bo prispeval IMF, preostali dve pa EU.
Od evropskega prispevka gre 22,5 milijarde evrov iz mehanizma, ki predvideva do 60 milijard evrov iz proračuna unije, druga tretjina pa delno iz začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF), delno pa iz bilateralnih prispevkov Velike Britanije, Švedske in Danske.
Od te tretje tretjine bodo države iz območja evra prispevale 17,7 milijarde evrov, Velika Britanija 3,8 milijarde evrov, Švedska 600 milijonov evrov, Danska pa 400 milijonov evrov.
