Tiskane izdaje
Poleg šibke gospodarske aktivnosti Umar med značilnostmi konca leta 2011 izpostavlja še poslabšanje razmer na trgu dela ter stagnacijo kreditne aktivnosti domačih bank.
Zaostrile pa so se tudi razmere na trgih državnih obveznic. Za umiritev razmer so evropski voditelji decembra sprejeli dogovor o fiskalnem paktu, v reševanje razmer pa se je aktivneje vključila tudi Evropska centralna banka, ki je poleg nadaljnjega znižanja ključne obrestne mere uvedla ukrepe za povečanje likvidnosti bank. Na avkciji financiranja za dobo treh let je 523 bankam posodila 489 milijard evrov.
V Sloveniji je realni obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti, ki se je sredi leta 2011 začel zmanjševati, oktobra upadel. »To je bila predvsem posledica srednje nizko tehnološko zahtevnih panog, ki proizvajajo večinoma vmesne proizvode in se po naši oceni tudi prve odzovejo na padec povpraševanja,« so analitiki Umarja zapisali v novi številki publikacije Ekonomsko ogledalo.
Oktobra se je občutno zmanjšala tudi vrednost opravljenih gradbenih del, in sicer v vseh segmentih gradbeništva, aktivnost pa je padla na najnižjo raven v času krize. Realni prihodek v trgovini na drobno se je od začetka druge polovice leta povečeval le zaradi rasti v trgovini z motornimi gorivi.
Razmere na trgu dela so se v zadnjih mesecih leta 2011 še naprej poslabševale. Konec leta 2011 se je število brezposelnih povečalo na 112.754, kar je 50.000 več kot ob začetku krize oktobra 2008. Število delovno aktivnih pa se je v tem obdobju zmanjšalo za več kot 60.000.
Tudi majhna rast povprečne bruto plače je bila ob stagnaciji v javnem sektorju oktobra posledica rasti v zasebnem sektorju, kjer so povečali plačila za nadurno delo in izplačali izredna izplačila ob koncu leta.
Novembra je kreditna aktivnost domačih bank stagnirala, v enajstih mesecih leta 2011 skupaj pa se je obseg kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem zmanjšal za skoraj 230 milijonov evrov.
Banke so oktobra nadaljevale z neto odplačevanjem tujih kreditov, ki je v desetih mesecih leta skupaj znašalo 1,4 milijarde evrov, kar je za desetino več kot v enakem obdobju predhodnega leta. Nadaljevalo se je tudi slabšanje kakovosti bančne aktive.
Banke so tako še okrepile oblikovanje rezervacij in oslabitev, ki so konec novembra znašale že 780 milijonov evrov, a so bile pri tem po oceni Umarja še premalo restriktivne. Obseg celotnih rezervacij in oslabitev bi namreč konec oktobra pokrival le obseg nedonosnih terjatev (bonitetni razred D in E), pojasnjujejo v Umarju.
