Borut Tavčar, gospodarstvo
Ljubljana – Miroslav Gregorič, bolj znan kot jedrski strokovnjak, je iz različnih virov pripravil naravnost uničujočo analizo tako za Termoelektrarno Šoštanj kot Premogovnik Velenje. Z druge strani očitke družno zavračajo Premogovnik Velenje, HSE, TEŠ, Erico in EIMV v veliko daljšem spisu.
Gregorič v analizi Tehnološka in okoljska tveganja TEŠ6, ki jo je pripravil iz javno dostopnih podatkov, ugotavlja, da je premogovna plast v okolici Velenja nastala, ko se je po potresnih prelomnicah, ki so še vedno dejavne, posedla celotna dolina za tisoč metrov. Teren nad rudnikom se nenehno in neenakomerno poseda, nenehni so mali potresni sunki, nekatere povzroča tudi miniranje. V premogovnik zaradi nizke lege nenehno doteka voda, mogoč je tudi nenaden vdor.
V rudniku imajo visoko vsebnost metana, to pomeni nevarnost eksplozij, ob prezračevanju pa sproščanje metana, ki je nekajkrat bolj škodljiv toplogredni plin kot ogljikov dioksid, v ozračje. Po njegovem se lahko zgodi samovžig lignita, vse našteto pa lahko deluje sinergično, to pomeni pomnožitev nevarnosti in tveganje za rudarje.
Gregorič je še prepričan, da je lignit predrag za TEŠ6, bo pa zaradi vsega naštetega in ob dodatku za zapiranje rudnika samo še dražji. Hudi so tudi očitki o obremenjevanju okolja. Premogovnik Velenje s prezračevanjem izpusti 12 milijard kubičnih metrov rudniškega zraka na leto, z njim pa po 35 ton svinca in kroma, 3,5 tone kadmija in 17,5 tone mangana. Podatkov o izpustih živega srebra ni. TEŠ doda podobne količine težkih kovin, zraven pa še pet ton arzena in 300 ton cinka. Dodane so še velike količine radioaktivnega radona. Gregorič še trdi, da zaradi vseh teh vplivov voda v dolini ni pitna.
Milan Medved, direktor Premogovnika Velenje, mogoče vdore vode v rudnik zaradi urejenega odvodnjavanja zavrača. Niti težav zaradi metana in ogljikovega dioksida niso imeli že 20 let, samovžiga lignita pa sploh še nimajo v evidencah. Posedanje pa zelo natančno spremljajo in napovedujejo. Medved zagotavlja, da je cena 2,25 evra na gigadžul kalorične vrednosti premoga uresničljiv cilj. Dodaja, da so vsi uvoženi premogi dražji. Medved opozarja, da že oblikujejo rezervacije za zapiranje rudnika, poleg tega so imeli včasih odprtih 90 kilometrov rovov, danes pa le še 50.
Marko Mavec, direktor Erica, ugotavlja, da s težkimi kovinami niso čezmerno obremenjene ne gobe, ne živila živalskega izvora, ne vrtnine, ribe in drugi gozdni sadeži. Mavec dodaja, da podtalnica Šaleške doline nikoli ni služila za preskrbo z vodo občin Šoštanj in Velenje, čeprav raziskave kažejo, da ni obremenjena s težkimi kovinami. Tudi vsebnosti radona so na prostem v Šaleški dolini med nižjimi v Sloveniji.
Pod pojasnilo, da so koncentracije kadmija, arzena in niklja v zunanjem zraku blizu TEŠ pod mejo zaznavanja, se je podpisal Boris Žitnik, direktor EIMV. Dodal je, da dolgoletne analize prisotnosti težkih kovin v padavinah in prašnih delcih potrjujejo, da je njihova prisotnost v zunanjem zraku izjemno nizka.