Tiskane izdaje
Ljubljana - V NLB in NKBM so potrdili, da so tisti njihovi komitenti, ki so vlogo za socialno pomoč oddali decembra, danes denar na svoje transakcijske račune tudi dobili. Medtem se odpirajo nova vprašanja o pravilnosti oddaje poslov za nadgradnjo računalniške aplikacije, ki povzroča težave z izplačili.
Sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Darja Kuzmanič Korva je potrdila, da je bila do danes izdana večina odločb od 4500, kolikor je upravičencev za denarno socialno pomoč, ki so zanjo zaprosili decembra. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je denar tudi že izplačalo, na nekaterih bankah (NKBM in NLB) so potrdili, da so ga upravičenci že včeraj dobili nakazanega na svoj tekoči račun.
»Če bodo šla izplačila za denarno socialno pomoč decembrskih prosilcev res avtomatično naprej, kot so obljubili, se bomo v celoti lotili reševanja prošenj, ki so bile vložene januarja in katerih natančnega števila še ne vemo. Za te prosilce je ministrstvo obljubilo, da bodo denar dobili do 20. februarja,« je povedala Darja Kuzmanič Korva. Ko bodo socialni delavci rešili decembrske in januarske zahtevke za denarno socialno pomoč, se bodo lotili preračunavanja starih pravic do pomoči in podatkov, ki so jih dobili z Zpiza o pravicah do varstvenega dodatka.
Darja Kuzmanič Korva je pojasnila, da imajo še vedno nekaj težav z informacijskim sistemom ISCSD2, čeprav se razmere izboljšujejo. Zapleta se predvsem pri pridobivanju informacij iz bank, kjer dobivajo podatke o denarnih prilivih prosilcev za denarno socialno pomoč. V teh primerih socialni delavci, ki odločajo o prošnjah, na povratno informacijo čakajo tudi en teden. »Socialni delavci se pritožujejo, da sistem ni narejen tako, da bi omogočal nekatere povratne informacije, denimo z Gursa, ampak naj bi jih sami ugotavljali, to pa ni naša naloga.«
Nova vprašanja o pravilnosti posla
Včeraj smo poročali, da je ministrstvo za delo podjetju Comland posel za nadgradnjo aplikacije ISCSD oddalo brez javnega razpisa. V obvestilu o oddaji javnega naročila so kot obrazložitev za takšno odločitev med drugim zapisali, da gre za »zaščito izključnih pravic«. Iz tega lahko sklepamo, da sta podjetji, ki sta opravili nadgradnjo aplikacije (poleg Comlanda je to še podjetje Rais), lastnika avtorskih pravic nad programsko kodo, zaradi česar so bili na ministrstvu prisiljeni posel spet oddati njima. A z ministrstva so nam nato sporočili, da imajo s podjetjema sklenjen okvirni sporazum, ki določa, da je lastnik avtorskih pravic ministrstvo. Zato se postavlja vprašanje, ali je to upravičeno onemogočilo preostalim potencialnim izvajalcem konkuriranje za pridobitev javnega naročila za nadgradnjo aplikacije. Rais in Comland sta za nadgradnjo aplikacije po podatkih ministrstva do danes skupaj dobila 1,3 milijona evrov.
Neutemeljen je tudi preostali del obrazložitve, namreč, da sta iz tehničnih razlogov le Comland in Rais lahko nadgradila aplikacije. Z ministrstva so nam posredovali njihovo oceno, da bi bilo z odprtim postopkom nemogoče pridobiti novega izvajalca, ki bi lahko v zadovoljivem roku opravil nadgradnjo ISCSD, saj da je računalniški program zelo kompleksen, njegove značilnosti pa poznata le Comland in Rais, ki sta nadgradnje opravila že v preteklosti. Načelno mnenje, ki smo ga dobili od računskega sodišča, namreč jasno določa, da lahko le javni razpis pokaže, kateri potencialni izvajalci lahko določeno nadgradnjo opravijo v razumnem roku. Zato omejevanje konkurence na podlagi mnenj ministrstev, kdo je in kdo ni sposoben opraviti določeno nadgradnjo, ni dopustno.
Že od sredine januarja si sicer prizadevamo za pogovor z uslužbencem, ki nadzira nadgradnjo aplikacije ISCSD, a na ministrstvu jim primernega partnerja za pogovor do danes ni uspelo najti.
