Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Urad za preprečevanje pranja denarja objavlja seznam nakazil v davčne oaze

Največje je nakazilo družbe Cypet-Trade, katere stoodstotna lastnica je prek svoje dunajske družbe slovenski Petrol.

sre, 02.11.2011, 18:07

Ljubljana – Urad za preprečevanje pranja denarja ne šteje bralcev seznama nakazil v davčno ugodna okolja. Ni pomembno, meni davčni strokovnjak Dušan Jeraj: »Seznam nima nikakršne uporabne vrednosti.«

»Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja ne beleži števila ogledov liste z nakazili v tako imenovana davčno ugodna okolja,« smo izvedeli prek ministrstvu za finance. Novo nalogo je uradu naložil državni zbor z dopolnjenim 38. členom zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma.

Ne razkriva končnega prejemnika

Urad je seznam, ki ga obnovi vsak delovnik, prvič objavil 18. oktobra, ko je bilo na njem pet nakazil, danes jih je bilo 49, pri tem pa so jih nekatera podjetja, na primer Elektro Primorska, opravila več. Zneski znašajo več kot 33.000 evrov: seznam razkriva naročnika nakazila in njegov sedež, prejemnika nakazila in naslov njegovega sedeža ter znesek. Največje je še vedno nakazilo družbe Cypet-Trade, katere stoodstotna lastnica je prek svoje dunajske družbe slovenska naftna družba Petrol, ki je 20. oktobra na naslov Adriane House na Cipru nakazala 27,8 milijona evrov. »Na Cipru smo ustanovili svojo družbo. S seznama ne morete ugotoviti, kdo bo končni prejemnik denarja, ki smo ga nakazali svoji družbi, saj bo ta opravila plačila našim dobaviteljem,« pravi predstavnik Petrola za stike z javnostjo Aleksander Salkič.

Večina prejemnikov nakazil ima sedež na Cipru. V uradu, na vprašanje, zakaj se toliko plačil steka prek te evropske članice, odgovarjajo: »V tem trenutku je število prejetih in objavljenih transakcij še premajhno, obdobje prejemanja podatkov pa prekratko, da bi lahko opravili kakovostno analizo podatkov. Je pa res, da se transakcije opravljajo tudi na račune pravnih oseb s sedežem na Cipru.«

Davčni strokovnjak Dušan Jeraj ne ve, kdo sploh si lahko pomaga s seznamom, ki ga objavlja urad, kajti ta nadzorna ustanova je podatek zbirala in pri svoji dejavnosti uporabljala že doslej. »Strinjam se z vsemi, ki so karkoli napisali kaj proti dopolnilu zakona. Javni pogled v ta nakazila je popolnoma neupravičen in nekoristen. Javnost tako ni dobila nobene uporabne informacije,« ugotavlja sogovornik. Za podjetja, ki se na njem pojavljajo, je takšno razkrivanje njihovih bančnih nakazil lahko neprijetno, čeprav ne gre za nikakršno goljufijo, meni sogovornik, ki pričakuje: »Vsako nakazilo je mogoče razpršiti tako, da ne bo doseglo 30.000 evrov. Mislim, da bodo podjetja kmalu našla alternativne možnosti. Slovenska družba ima lahko svoj račun odprt v Avstriji, saj evropska zakonodaja tega ne preprečuje in tudi slovenska zakonodaja ji tega ne more preprečiti. Nakazala bo torej denar v Avstrijo, ki je ni na seznamu držav, pri katerih je predvidena posebna previdnost, iz Avstrije lahko opravi nakazila na druga območja. Od seznama zanesljivo ne bo nobenih koristi.«

Zanimalo nas je, ali si z novim javnim seznamom lahko pomaga davčna uprava, ki jo zaradi davčnega nadzora tudi sicer zanimajo nakazila v davčno ugodna okolja. »Davčna uprava načelno seveda podpira vse ukrepe za zagotavljanje večje transparentnosti delovanja vseh davčnih zavezancev. Hkrati pa menimo, da ukrep ne bo bistveno nadgradil že obstoječega dobrega sodelovanja med uradom za preprečevanje pranja denarja in nami,« odgovarjajo na Generalnem davčnem uradu.

Kaj so sploh hoteli?

Poslancem državnega zbora, ki so se zbrali na zasedanju 20. septembra, je bilo všeč dopolnilo Slovenske ljudske stranke, ki ga je predlagala k vladnemu predlogu za dopolnitev zakona, tako da so zanj glasovali s 76 glasovi za in nobenim proti. Tako so uradu za preprečevanje denarja naložili, da mora javno poročati o vseh nakazilih, ki znašajo več kot 30.000 evrov, na območja in v države, v katerih ne veljajo primerni ukrepi za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja ter financiranja terorizma oziroma je v njih večja verjetnost za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma. »Namen zakona je bil, da vse transakcije v davčne oaze objavimo na spletni strani Urada RS za preprečevanje pranja denarja. Ključni namen je bil prav ta, da zadevo objavimo in da ljudem pokažemo, kdo so tisti, ki poslujejo z davčnimi oazami, torej s tistimi državami, kjer so davki precej nižji, kot je na primer v Republiki Sloveniji,« je kolege poslance prepričal Radovan Žerjav iz SLS.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
4 komentarji
Neznan

Ker je ceneje, in ker tako lahko mirno brez nadzora hvatajo v žepe denar. Kako niso vsa nakazila nezakonita? Kako je lahko zakonito plenjenje države? Pahor 3 leta si imel časa, da spremeniš zakonodajo, in glej ropanje državne blagajne in slovenskih podjetij je še vedno zakonito?
Še v Srbiji in na Hrvaškem so malo počistili, pri nas pa se plenjenje nemoteno s polno paro nadaljuje.

05. november 2011, ob 16:15:08
Alan_Ford

Jankovičevi sinovi so sitne ribe.!

02. november 2011, ob 20:58:49
Katyusha

A Petrol preko CIpra kupuje naftne derivate?? Če je to res, potem nekdo ogromno služi kot posrednik..

02. november 2011, ob 19:50:15
schutz

»Na Cipru smo ustanovili svojo družbo. S seznama ne morete ugotoviti, kdo bo končni prejemnik denarja, ki smo ga nakazali svoji družbi, saj bo ta opravila plačila našim dobaviteljem«

Zakaj pa podjetje v državni lasti plačuje dobavitelje preko drugega podjetja, s posredovanjem dunajskega podjetja in ciperske hčere? Zagotovo ne zato, ker je to ceneje.

02. november 2011, ob 19:24:50
4 komentarji
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej