V Avstriji ekonomisti napovedujejo konec rasti

Berlin – Po dveh dneh stavke in grožnjah z njenim nadaljevanjem so se sindikati avstrijske kovinske industrije in njihovi delodajalci prejšnji teden dogovorili o 4,2-odstotnem zvišanju plač. Sindikati so zadovoljni, poudarjajo, da samo inflacija šteje 3,5 odstotka, avstrijski delavci pa so se doslej pogosto odpovedovali povišanjem.

»Dosegli smo res dobro produktivnost, smo na tretjem mestu v Evropi in moramo paziti, da tega ne bomo izgubili,« je še pred dogovorom komentiral tudi gospodarski minister Reinhold Mitterlehner, ki meni, da so se kovinarji prehitro odločili za stavko. Po njegovem prepričanju državo v tujini odlikuje socialni mir, tako kot večini drugih evropskih držav pa tudi Avstriji grozi korenito zmanjšanje gospodarske rasti. Avstrijska centralna banka je pred kratkim objavila podatke, ki kažejo, da bo gospodarstvo v drugi polovici leta stagniralo, v tretjem četrtletju bo rast v primerjavi z drugim le še 0,1-odstotna, v četrtem pa je v primerjavi s tretjim sploh ne bo več. Zaradi močne rasti v prvem polletju bo letna stopnja še vedno 2,9 odstotka, v primerjavi z letom pred tem pa bo rast konec decembra le še 1,6-odstotna. Še v začetku leta so lahko računali na 4,3-odstotno rast.

Podobne številke predstavljata tudi dunajski inštitut za gospodarske raziskave WIFO in IHS, avstrijsko gospodarstvo bo po prepričanju strokovnjakov iz centralne banke stagniralo, medtem ko bo drugod prevladovala konjunktura, saj se rast zmanjšuje v vsej Evropski uniji, tveganja za svetovni gospodarski razvoj pa so dolžniška kriza številnih evropskih držav, šibkost ameriškega gospodarstva in globalna neravnotežja. To je še posebno vidno pri izvoznikih; izvoz se je zelo upočasnil že v drugem četrtletju, v tretjem pa bo po podatkih OeNB narasel le še za 0,8 odstotka.

Spodbud rasti ne morejo pričakovati niti na podlagi domače potrošnje. Čeprav je položaj na trgu delovne sile še vedno razveseljiv in je stopnja brezposelnosti le malo višja od štirih odstotkov, dohodki stagnirajo ali jih celo pošteno zmanjšuje inflacija. Primanjkuje tudi investicij, podjetja v negotovem položaju večje projekte raje zadržujejo v predalih, samo pri visokih gradnjah je še videti nekaj več aktivnosti. Ne pomaga niti, da poskuša tudi avstrijska država v strahu pred nižjimi ocenami bonitetnih hiš čim bolj uravnotežiti svoj proračun in je, kot pravi Marcus Schleiblecker z inštituta WIFO, »svoje protikrizno strelivo že izstrelila«. Avstrijska vlada je po izbruhu ameriške nepremičninske krize s hitrimi in dobro premišljenimi ukrepi preprečila rast brezposelnosti, zadržala upadanje proizvodnje ter z mednarodno pomočjo stabilizirala bančni sektor, a je v ta namen povečala proračunski primanjkljaj (4,6 odstotka v letu 2010) in splošno zadolžitev (71 odstotkov bruto domačega proizvoda).