Tiskane izdaje
"Da bi izpolnili svoje obveznosti, nam manjka okoli dve milijarde evrov, ki jih je treba pokriti. In edini učinkoviti ukrep za to je poseben davek na nepremičnine," je po današnjem izrednem zasedanju vlade po poročanju STA povedal Venizelos.
Novi davek naj bi bil sprva v veljavi dve leti, po njem pa bodo morali Grki za kvadratni meter stanovanjske površine plačati od 50 centov davka v revnejših predelih do deset evrov v bogatejših predelih. V povprečju naj bi to znašalo okoli štiri evre na kvadratni meter. Po ocenah grških medijev je novi davek moč zelo hitro uvesti, saj že imajo zbrane podatke o lastnikih in površinah stanovanj in hiš, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Venizelos je danes napovedal tudi, da bo vsak izvoljeni predstavnik oblasti, od predsednika države do županov, letos ostal brez ene mesečne plače.
Predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in IMF so na začetku tega meseca prekinili revizijo stanja grških javnih financ, ki je potrebna za izplačalo naslednje tranše posojila. Za prekinitev se je trojka odločila, da bi grški vladi omogočila dokončanje tehničnega dela, ki je med drugim povezano s proračunom za leto 2012 in strukturnimi reformami za spodbujanje rasti. Ob tem pa so njeni predstavniki izpostavili, da mora Grčija ukrepe izvajati hitreje.
Trojka naj bi z delom nadaljevala kmalu, osem milijard evrov "težak" obrok posojila pa bo Grčiji odobrila le, če bo ta dokazala, da sledi obljubljenim fiskalnim ciljem.
V prvih šestih mesecih letošnjega leta so Atene pridelale 14,69 milijarde evrov javnofinančnega primanjkljaja. Dogovor z EU in IMF, dosežen maja lani, določa, da javnofinančni primanjkljaj v celotnem letošnjem letu ne sme preseči 18,68 milijarde evrov oz. 7,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Vlada premiera Georgea Papandreuja je, da bi dobila mednarodno denarno pomoč, letos sprejela ostre varčevalne ukrepe, ki med drugim predvidevajo znižanje pokojnin in plač ter zvišanje davkov in starostne meje za upokojitev. V javnosti so ti ukrepi naleteli na neodobravanje, kar se je pokazalo tudi na sobotnih nasilnih protestih v drugem največjem grškem mestu Solunu.
Grčija se je za prvo posojilo z EU in IMF v višini 110 milijard evrov dogovorila maja lani, zdaj pa se Grčiji obeta še drugi reševalni paket, vreden 109 milijard evrov.
