Vlada berlinskega župana Klausa Wowereita si je ob nastopu tokratnega mandata za enega najpomembnejših ciljev zadala boj proti pomanjkanju ugodnih stanovanj. Ni se ji posrečilo. Tako kot v vsej Nemčiji se je tudi v prestolnici države povpraševanje po praznih stanovanjih zadnje čase močno povečalo in temu primerno se povišujejo tudi najemnine ter kupnine stanovanj in hiš.
Za berlinske socialdemokrate, ki vladajo skupaj s CDU, je še posebno žalostno, da se cene najemnin najhitreje povišujejo prav v delih mesta z romantično tradicijo levičarskega anarhizma in študentskega zasedanja praznih hiš. Celo Kreuzberg, kjer še vedno odmevajo nasilne prvomajske demonstracije, se spreminja v oazo bogatih in gre tako po poti vzhodnoberlinske bohemske četrti Prenzlauer Berg, ki hitro postaja predraga za umetnike, mlade, ustvarjalne, vse torej, ki mestnim ulicam dajejo poseben čar.
Zato pa se velikega povečanja povpraševanja veselijo v tistih mestnih predelih, ki so doslej veljali za manj zaželene, ali, bolje povedano, veselijo se lastniki hiš in stanovanj, najemniki najverjetneje ne. Ustanova Empirica je pred kratkim ugotovila, da bi Berlin za zmanjšan pritisk na nepremičninski trg potreboval deset tisoč novih stanovanj na leto, to je skoraj polovico več od ciljev sedanje mestne vlade. Poročajo, da je v 3,5-milijonskem mestu na trgu le okrog štirideset tisoč stanovanj, kar je odločno premalo za zdravo ponudbo in povpraševanje.
Leta 2010 se je v Berlin priselilo osemnajst tisoč ljudi, novih stanovanj pa so ponudili le štiri tisoč. Med priseljenci je bilo največ mladih med dvajsetim in tridesetim letom, ki jih priteguje »reven, a seksi« sloves mesta, ter starejših od šestdeset let, ki se želijo vrniti v mestno življenje. Prestolnica, ki ne premore nobene vidne industrije, pa nima služb za srednji razred – in zato vsem pomanjkanju stanovanj navkljub raste še vedno počasneje od drugih delov Nemčije.
V primerjavi z Münchnom, Hamburgom in nekaterimi drugimi nemškimi mesti je Berlin še vedno poceni, a tudi tam, kjer je že zdaj drago, Nemčija doživlja pravo nepremičninsko eksplozijo, in to v vseh stanovanjskih kategorijah. Revija Spiegel poroča, da je nepremičninska družba Engel & Völkers, ki je specializirana za višji razred stanovanj in hiš, leta 2010 s 77,5 milijona evrov dosegla poslovni rekord dvajsetih odstotkov več kot leto pred tem. Podobno gre drugim posrednikom, še posebno v Münchnu, kjer so bile zaradi velike gospodarske moči Bavarske nepremičnine že doslej dražje kot v drugih delih države, zdaj pa se sploh vzpenjajo v nebo.
Poleg dobrega nemškega gospodarskega položaja mnogi za nakup nepremičnine navajajo nizke obresti. Veliko ljudi tudi skrbi, da bo morebitna prihodnja inflacija spodjedla njihove prihranke in se ozirajo k »trdnim« naložbam. Nemci svojega bogastva doslej niso tako množično kot nekateri drugi Evropejci ali Američani vlagali v nepremičnine, samo dvainštirideset odstotkov nemških gospodinjstev živi v lastnih stanovanjih v nasprotju s skoraj sedemdesetimi odstotki britanskih in ameriških gospodinjstev, 77 odstotki slovenskih ter skoraj petinosemdesetimi odstotki grških in španskih.
Velik del Nemčije – večina nekdanje Nemške demokratične republike, če smo natančni – niti ne sodeluje v nepremičninski eksploziji. Več kot dve desetletji po združitvi vzhodni del še vedno pestita brezposelnost ter izseljevanje mladih in sposobnih. Tega trenda ne morejo premagati niti nizke obresti za nepremičninska posojila.
Za vso Nemčijo pa poznavalci napovedujejo, da bodo najemnine in kupnine stanovanj naraščale tudi leta 2012, pri čemer se strokovnjaki še prepirajo, ali gre za nepremičninski balon ali ne. Proti temu govori dejstvo, da je za nakup nemških nepremičnin potreben veliko večji polog od ameriških ali britanskih pogojev pred izbruhom krize, Nemci pa ne vlagajo v stanovanja zato, da bi potem lažje špekulirali naprej, ampak raje zato, da svoje premoženje ubranijo pred pretresi na finančnih trgih.
Po drugi strani pa je slišati napovedi, da se bodo skupne obresti za nakup stanovanj kljub še vedno nizkim stopnjam Evropske centralne banke začele poviševati, zato vlaganje v nepremičnine morda ne bo več prinašalo sedanjih dobičkov. Razmere pa lahko spremeni tudi poslabšanje gospodarskega položaja, ki Nemce ponavadi privede do tega, da več varčujejo in manj vlagajo. Če se bo to zgodilo, bo po prepričanju strokovnjakov največ izgubila dežela, mestni predeli bodo še naprej zelo zaželeni. Veliko ljudi skrbi, da bo morebitna prihodnja inflacija spodjedla njihove prihranke, in se ozirajo k »trdnim« naložbam.