V petek novo ime v NLB, prihaja Janko Medja

Ljubljana – Na petkovi seji nadzornega sveta Nove Ljubljanske banke bodo po naših podatkih za novega predsednika uprave imenovali Janka Medjo: zamenjal naj bi Boža Jašoviča, ki na junijski skupščini skupaj s kolegi iz uprave ni dobil razrešnice delničarjev.

Jašovič nam je povedal, da »vztraja pri svojem nepreklicnem odstopu« in v začetku oktobra, po treh letih vodenja NLB, odhaja iz banke. Prav nepodelitev razrešnice je bila po naših podatkih glavni vzrok, da Jašovič zdaj zapušča banko, saj je bil eden izmed prvotnih scenarijev vlade, da bi še naprej vodil NLB v prihajajočem mučnem postopku sanacije.

Tako pa zdaj NLB po hitrem postopku dobiva novo, neke vrste tehnično upravo, ki naj bi v skladu z nedavno izjavo ministra za finance Janeza Šušteršiča »izpeljala ključne projekte v roku enega leta. Upam, da bo nadzorni svet kmalu našel primerne ljudi za to in izbral takšne, ki jim bomo lahko zaupali,« je na vprašanje Dela v petek povedal Šušteršič, ki pa ni hotel komentirati našega vprašanja, ali bo novi predsednik uprave NLB postal prav Janko Medja, kar so sicer prejšnji petek prve napovedale Finance. Medjo smo zaprosili za izjavo, vendar zadeve ni hotel komentirati.

Naloge nove uprave NLB

Šušteršič je na naše petkovo vprašanje še povedal, da so nadzornikom sporočili, »naj čim prej poskrbijo za upravo, ki bo lahko začela aktivno izpolnjevati projekte, ki jih je treba narediti v NLB. Ena stvar je čiščenje bilance in sodelovanje pri teh ukrepih, pripraviti je treba program prestrukturiranja banke. Druga stvar je iskanje morebitnih interesentov za vlaganje v to banko. Tretja stvar je izboljšava bančnih praks in zniževanje stroškov v bankah in nadaljevanje že začetega procesa konsolidacije banke«.

Poznavalci ugotavljajo, da v zdajšnjih razmerah novo upravo NLB čaka zelo zahtevno in precej nehvaležno delo. In kaj naj bi bile njene prioritete? »Od lastnikov je odvisno, kaj menijo s strategijo NLB. Strategija downsizinga (krčenja, op. p.) in osredotočenja na ključne dejavnosti je bila že postavljena, časovnice se je treba držati. To je pogoj, da NLB postane normalna komercalna ustanova. Druga stvar je izločitev slabih naložb iz bilance, kar je projekt v okviru slabe banke. Tu je vprašanje, na kaj se osredotočiti, ali izločiti slabe naložbe ali pa delnice, ki jih tujci nočejo zaradi vmešavanja politike (Mercator itd.). To je treba narediti, če hočemo imeti maksimalne učinke za banko in minimalno škodo za davkoplačevalce. Tretji izziv pa bo tisto, kar prihaja iz Bruslja, v odločbi glede državne pomoči za NLB. 'Off the record' je vlada verjetno že seznanjena, kam se v tem primeru nagiba Bruselj,« nam je na vprašanje, kateri bodo glavni izzivi nove uprave, povedal ekonomist Igor Masten, ki ga je sicer Janševa vlada junija razrešila skupaj s celotnim starim nadzornim svetom NLB.

Arhar v nadorni svet?

Novi predsednik uprave NLB bi moral najprej pridobiti ustrezno licenco Banke Slovenije, (kjer ima koalicijsko usklajeni kandidat Janko Medja pomembno prednost, da je že bil član uprave slovenske banke z ustrezno licenco), nato pa bi tako kot njegov predhodnik sestavil novo upravo po mandatarskem načelu, s čimer bi prenehalo članstvo obstoječim članom uprave NLB (poleg Jašoviča so v njej še David Benedek, Marko Jazbec in Guy Snoeks).

Ob verjetnem imenovanju novega predsednika uprave NLB, ki je zdaj predsednik nadzornega sveta banke, je pričakovati tudi hiter sklic izredne skupščine delničarjev NLB, ki bi imenovala vsaj dva nova nadzornika, med katerima bi bil po naših virih tudi France Arhar. Nadzorni svet NLB je enega člana izgubil že z odstopom Matjaža Schrolla, po odhodu Medje na menedžerski položaj pa bi bil NS NLB le še osemčlanski, a še vedno operativen.

Poznavalci pravijo, da sta Arhar in Medja ubran tandem: v zadnjem desetletju sta bila tesna sodelavca v banki UniCredit Slovenija, kjer je bil prvi predsednik uprave, drugi pa zadnja štiri leta član uprave, odgovoren za poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo, nato pa je aprila odstopil s položaja. Banka se je v tem času širila, poslovala z dobičkom, bistveno bolje od povprečja slovenskega bančnega sistema, precej manj je tudi obremenjena s slabimi posojili.