Tiskane izdaje
Korte, Nova vas, Lucija, Bertoki - Ta teden so se končala predavanja v okviru Šole socialnega podjetništva – nove priložnosti zaposlovanja in trajnostni razvoj podeželja Istre, katere nosilec je Središče Rotunda iz Kopra. Šola, ki jo je obiskovalo okoli štirideset tečajnikov, večinoma iz obalnih koncev in nevladnega sektorja, je obsegala predavanja, delavnici, usposabljanji v obsegu 30 ur na temo ekološke pridelave in izdelovanja izdelkov iz naravnih materialov, prihodnji teden pa se bo zaključila še z obiskom ekokmetije v Prekmurju.
Mag. Bojan Mevlja, direktor Središča Rotunde, je zanimanje za šolo (dobili so veliko več prijav, kot je bilo razpisanih mest), komentiral: »Socialno podjetništvo je novost v Sloveniji, čeprav pri nas taka podjetja poznamo v obliki invalidskih podjetij. S tem, ko je država sprejela zakon, se je tudi zavezala, da bo to spodbujala. Tudi čas, v katerem živimo, je tak, da ljudje iščejo neke nove možnosti za zaposlitev in samozaposlitev. Socialno podjetništvo je ena od teh niš, poleg tega pa delaš še nekaj za dobro skupnosti, v kateri živiš.«
Središče Rotunda je sledilo samemu procesu priprave Zakona o socialnem podjetništvu. Kot pravi Mevlja so bile prav nevladne organizacije tiste, ki so bile motor promocije. Tudi sami so kot člani Socialnega foruma iskali možnosti, kako bi pripomogli k promociji socialnega podjetništva in bili s projektom uspešni na razpisu Razvoj podeželja - LAS Istra. »S socialnim podjetništvom bi lahko revitalizirali podeželje, da se začnejo mladi vračati in se ustvarijo nova delovna mesta. Izhajali smo tudi iz tega, kaj so tiste tržne niše; povezali smo se z Zavodom Eko Humanitatis in Združenjem ekoloških kmetov Obala, ki so partnerji pri tem projektu. V Istri namreč vidimo veliko potenciala v ekološkem kmetijstvu in ekoturizmu.«
Na prvem predavanju so udeleženci šole spoznali osnove socialne ekonomije. Predavala je Tadeja Mesojedec, vodja socialno-podjetniškega inkubatorja Socialni inovatorji prihodnosti iz Društva mladinski ceh, ki je predstavila tudi številne dobre prakse, ki jih že poznamo v Sloveniji. Poudarila je, da je bistvo takega podjetništva, da prepozna in rešuje probleme v družbi, da pa kot model potrebuje, ne samo dobro idejo, ampak tudi dober in uresničljiv poslovni načrt. O zakonodaji je več povedal Kristjan Strojan, pravni svetovalec na področju socialne ekonomije. Poudaril je, da socialno podjetje ni statusno pravna oblika, lahko pa ima tako podjetje obliko društva, zasebnega zavoda, ustanove, zadruge, delniške družbe, družbe z neomejeno in omejeno odgovornostjo ter komanditne družbe. Predstavil je tudi razliko med socialnim podjetjem tipa A, ki je usmerjeno bolj na opravljanje splošno koristnih dejavnosti, in tipa B, pri katerem je poudarek na zaposlovanju ranljivh ciljnih skupin. Na tretji delavnici je mag. Bojan Mevlja predstavil nekaj načinov iskanja finančnih sredstev, predvsem preko razpisov, Primož Šporar, direktor Skupnosti privatnih zavodov - SKUP, pa je predaval o inovativnih instrumentih financiranja nevladnega sektorja. Finančni svetovalec Gregor Sakovič je udeležencem šole na predzadnji delavnici predstavil načrt izdelava poslovnega načrta, za konec pa sta o potencialih razvoja socialnega podjetništva v Istri in o primerih socialnih kmetij predavala Dane Podmenik in dr. Katja Vadnal.
»Cilj tega projekta je ustanovitev vsaj enega socialnega podejtja,« je še povedal Mevlja ob koncu delavnic, in poudaril, da bodo v Središču Rotunda pripravljeni pomagati tudi pri svetovanju, saj so začetki lahko težavni, pa tudi kasneje se lahko stvari zapletejo: »Vedeti moramo, da je socialno podjetništvo, tudi če gre za socialno, najprej podjetništvo, kar pomeni, da mora s prodajo izdelkov ali storitev preživeti na trgu,« je zaključil Mevlja.
Uspešne prakse socialnega podjetništva v svetu in pri nas, težave ki ga spremljajo in nekatere rešitve predstavljamo ves teden na Delu in Delu.si. V petkovi izdaj Dela pišemo o etični banki.
