Vinogradniki in vinarji si obetajo letnik stoletja

Ljubljana – Vina z letnico 2011 bodo izjemna, saj skoraj ni enologa pri nas, ki o tem vinskem letniku ne bi govoril v presežnikih. V sladkem pričakovanju letošnjega svetnika Martina, ko mošt uradno postane vino, pa je zaradi razmer na vinskem trgu tudi kaplja pelina. Ob prazniku vinogradnikov, vinarjev in ljubiteljev vina, ki se veselijo napovedi letnika stoletja, je težko mimo tega, da smo kot vinorodna dežela z izjemnimi vinogradniškimi legami v svetovnem merilu in vinarji, katerih pridelek navdušuje na mednarodnih ocenjevanjih, v protialkoholni gorečnosti vino preprosto ožigosali kakor zlo. Vsako pretiravanje s pitjem alkohola je poimenovano vinjenost, tudi če so alkoholiziranost povzročili žganje in druge alkoholne pijače, in ne vino.

V Vinski družbi Slovenije, kjer že nekaj let s projektom »Ob vinu voda. Vedno« odgovarjajo na pritiske različnih protialkoholnih lobijev in ozaveščajo širšo javnost ter poudarjajo, da vinska ekonomija ni odvisna od nekaj odstotkov tistih, ki pretiravajo pri pitju, ampak od množice tistih, ki pijejo bolj ali manj zmerno, redno, po pameti.

Poraba vina manjša 
tudi pri nas

V državi z več kot 21.500 hektari vinogradov, kot kažejo letalski posnetki, je v registru 28.000 pridelovalcev grozdja uradno registriranih le dobrih 16.000 hektarov. Letos, ko je bilo tudi vreme večini vinogradnikov in vinarjev naklonjeno, je v sodih in cisternah približno 80 milijonov litrov vina. To pomeni, da je letina dokaj povprečna, kar pa še ne pomeni, da s prodajo kakovostno odličnega letnika na zasičenem trgu ne bo težav. Podobno kot drugod v državah EU se poraba vina na prebivalca tudi v Sloveniji zmanjšuje – zdaj v povprečju znaša 45 litrov v enem letu.

Ob podatku, da v EU na račun manjše porabe vsako leto »izgubijo« 0,8 milijona hektolitrov vina, kot je povedal Dušan Brejc, direktor Vinske družbe Slovenije (ta združuje največje slovenske vinske kleti, ki so tudi pretežni del evidentirane in z davki obremenjene prodaje na trgu), je razumljivo iskanje poti do zmerne, koristne porabe, takšne, kot je značilna za mediteranske države. Če imamo vinograde in vino, bi bilo družbeno odgovorno, da poskrbimo tudi za objektivno informiranje, je poudaril Brejc. Številne študije po svetu, pred katerimi si tudi zdravniki ne morejo zatiskati oči, kažejo, da so v vinu za zdravje koristne snovi in da je zato zmerno uživanje ob hrani (kozarček, dva na dan) celo dobro.

Sporočilo francoskega paradoksa

Tako je znova aktualno »odkrivanje« tako imenovanega francoskega paradoksa, na katerega so opozorili raziskovalci že pred dvema desetletjema s študijami o umrljivosti in prehranjevalnih navadah prebivalstva. Pokazale so, da je bila najnižja umrljivost pri Japoncih (zaradi hrane z razmeroma malo maščobe) in takoj zatem pri Francozih, ki so jim sledili Grki in Italijani, kjer prevladuje mediteranski način prehranjevanja. Raziskave in študije so pripeljale do razkritja, da na presenetljivo nižjo stopnjo umrljivosti zaradi srčnih bolezni pri Francozih najverjetneje vpliva redno uživanje vina, ki je v zmernih količinah vključeno v vsakodnevni obrok.

Francoski paradoks je izzval vedno nove študije, v katerih znanstveniki navajajo tako pozitivne kot negativne učinke alkohola. Z njim se že leta ukvarjajo tudi v ZDA, kot je na svojem obisku v Sloveniji (na povabilo Dušana Brejca) pred kratkim povedal profesor na medicinski fakulteti univerze v Bostonu dr. R. Curtis Ellison. Dr. Ellison je svetovno uveljavljena avtoriteta, ki deluje v mednarodnem znanstvenem forumu za raziskovanje vpliva alkoholnih pijač na človeško telo in bolezni, in je pred obiskom v Ljubljani predaval na mednarodnem simpoziju kardiologov v Benetkah.

Pozitivni učinki 
zmernega pitja

Skupaj s francoskim znanstvenikom dr. Sergeom Renaudom je prav dr. Ellison postavil temelje francoskega paradoksa, ki je leta 1991 v ZDA spremenil odnos do vina in pomembno vplival na znanstvene raziskave v povezavi z vinom ter boleznimi srca in ožilja. Renaud je namreč v svojem raziskovanju pri Francozih zasledil manj kardiovaskularnih bolezni kot pri Američanih in Angležih, čeprav zaužijejo enako maščob oziroma enako kalorično hrano. To je pripisal uživanju zmernih količin rdečega vina ob hrani.

Po njegovih besedah vrsta študij potrjuje pozitivne učinke zmernega pitja vina: poleg drugega je pri zmernih pivcih manjše tveganje obolevanja za srčno-žilnimi boleznimi, saj so v vinu poleg alkohola tudi koristni polifenoli. Tako je po študiji iz leta 2009 dokazano, da visoko starost dosežejo ljudje, ki redno in zmerno uživajo vino ob hrani, sledijo redni pivci piva in nato abstinenti. Po Ellisovih besedah alkohol v telesu aktivira tudi določene gene, ki ugodno vplivajo na zmanjševanje maščob v krvi.