»To pomeni, da bi zaščitili najranljivejše skupine zaposlenih in jim povečali varnost na trgu dela, povečali učinkovitost inšpekcijskih organov, povečali prožnost pri zaposlovanju in sklepanju delovnih razmerij in s tem znižali administrativno obremenitev delodajalcev,« je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil minister Svetlik.
S področja povečanje varnosti gredo spremembe v smeri večje zaščite delavcev, ki so zaposleni pri agencijah (omejitev zaposlovanja za določen čas), več možnosti bi dali za delo na domu, omejili zaposlovanje v slamnatih podjetjih, širijo se tudi razlogi za izredno odpoved delovnega razmerja na strani delavca.
Z vidika večje prožnosti je predvidena uporaba informacijske tehnologije pri zaposlovanju, večja bi bila možnost dodeljevanja drugega dela delavcu, uvedli bi konkurenčno klavzulo tudi pri zaposlenih za določen čas.
Predvideni so tudi krajši odpovedni roki in enotna odpravnina, ki bi znašala petino osnove za vsako leto dela pri delodajalcu.
»To ni zakon, ki bi jemal delavcem in dajal delodajalcem. To je zakon, ki poskuša na pravičen in uspešen način vzpostaviti neko pametno razmerje, uspešno razmerje med prožnostjo trga delovne sile in varnostjo zaposlenih,« pa je dejal predsednik vlade Borut Pahor.