Tiskane izdaje
Ljubljana - Vlada Janeza Janše danes obravnava končni predlog proračunov za leti 2013 in 2014 in tako zaključuje proračunska opravila, preden bo dokumente predala državnemu zboru.
Na prečiščenem dnevnem redu današnjega zasedanja vlade so sicer še druga vprašanja, tudi več davčnih zakonov, a ministri so delovni dan začeli s proračunsko razpravo, ki se sicer lahko razpotegne na več dni. Vsekakor so ta trenutek še vedno pri proračunski razpravi.
Ministri se morajo na zaključni proračunski razpravi sporazumeti, kako bodo po ministrstvih in drugih proračunskih uporabnikih razdelili denar, ki je predvidoma na voljo za dve leti, preden bo vlada proračunski sveženj izročila v obravnavno državnemu zboru.
Po poslovniku DZ se rok za to dejanje sicer izteče konec septembra, a govorimo o inštrukcijskem roku, tako da vlada za zamudo ni kaznovana. Zamude pri tem niso neobičajne.
Začeli so že julija
Razprava o proračunih za leti 2013 in 2014 se je na ravni vlade sicer začela poleti.
Julija so se ministri seznanili z osnutkom proračunskih izhodišč, ter določili najvišjo dovoljeno raven izdatkov in predvidenega primanjkljaja v letih 2013 in 2014. Vlada načrtuje, da bo leta 2013 za državni proračun na voljo največ 9,537 milijarde evrov, pri čemer bo primanjkljaj znašal 1,008 milijarde evrov – torej predvideva za približno 8,5 milijarde evrov prihodkov.
Za leto 2014 načrtuje še za več sto milijonov nižje izdatke in prihodke: za leto 2014 je po vladnih načrtih dovoljenih največ 9,283 milijarde evrov odhodkov in 903,2 milijona evrov primanjkljaja.
Ne v poletnem osnutku proračunskih izhodiščih ne v novejših različicah niso izrecno predvideni proračunski prihodki za leti 2013 in 2014, a je o njih mogoče ugibati po načrtovanem primanjkljaju.
Vlada se opira tudi na UMAR
Vlada se pri načrtovanju državnih proračunov za prihodnji dve opira tudi na izračune iz jesenske napovedi vladnega Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Proračunska izhodišča, ki so jih ministri dobili na mizo septembra, kažejo, da namerava vlada proračunoma za prihodnji dve leti pomagati s strogim varčevanjem, posebej pri plačah zaposlenih v javnem sektorju, a tu mora računati na reakcijo sindikatov, in z novimi oziroma višjimi davčnimi obremenitvami.
Po mnenju proračunskih strokovnjakov bo pri varčevalnih proračunih ključna uveljavitev vladnih načrtov na področju izdatkov za javni sektor.
Vroč kostanj: DDV!
Med popravki, s katerimi namerava vlada okrepiti proračunske prihodke, so uvedba splošne, 20-odstotne obdavčitve z davkom na dodano vrednost (DDV) za več skupin blaga in storitev, za katere zdaj velja znižana, 8,5-odstotna davčna stopnja.
Po proračunskih izhodiščih bo občutno višja obdavčitev doletela časopise in revije, hrano za male živali, storitve javne higiene in uporabno športnih objektov.
Tako si vlada iz DDV obeta dodatnih 60 milijonov evrov na leto.
Spremembe pri davku na dodano vrednost lahko vlada uveljavi tudi z zakonom o izvrševanju proračuna: tako je vlada pred desetimi leti tudi izvedla doslej edini popravek pri stopnjah DDV, ko je znižano stopnjo popravila za pol odstotne točke navzgor in splošno stopnjo za 1 odstotno točko.
Minister za finance Janez Šušteršič bo tudi danes na vladi zagovarjal dvig davčnih stopenj, od razmerja sil v vladi je odvisno, ali bodo »zmagali« ministri, ki ga podpirajo.
Višje takse in okoljske dajatve
Blizu sto dodatnih milijonov evrov na leto si vlada Janeza Janše obeta iz večje obremenitve državljanov s sodnimi taksami, različnimi okoljskimi dajatvami in nadomestilom za uporabo cest – te dajatve temeljijo na uredbah, tako da jih je mogoče razmeroma preprosto zvišati.
Vlada se v proračunskih izhodiščih opira tudi na izdatne prihranke v pokojninski blagajni zaradi ukrepov v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju: »Po izračunih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je prihranek državnega proračuna zaradi ukrepov v Zpiz 2 v letu 2013 ocenjen na 153 milijonov evrov in v letu 2014 na 220 milijonov evrov.«
Posamezna ministrstva so dobila nalogo, naj pripravijo spremembe uredb in drugih predpisov, ki bodo omogočila večjo obremenitev in večji izplen.
Na mizi tudi davčni zakoni
Hkrati s proračunskimi dokumenti bo vlada državnemu zboru izročila tudi več zakonov o spremembah in dopolnitvah davčnih zakonov, ki sicer ne spadajo v proračunski sveženj: v državnem zboru sta že predloga posegov v zakon o davku od dohodkov pravnih oseb in davčnem postopku.
Dohodnino so ministri pretekli teden preložili na danes.
Za vse popravke v davčnih zakonih vlada državnemu zboru predlaga obravnavo po rednem postopku in pričakuje, da bodo začeli veljati 1. januarja 2013, tako da bodo vplivali na proračunske prilive že prihodnje leto ali po 1. januarju 2014.
Vlada je napovedala, da bo v zakon o dohodnini vključila tudi cedularno obdavčitev najemnin, iz katere si za proračun obeta dodatnih 14 milijonov evrov na leto.
Razkrila je, da bo odpravila posebno osebno olajšavo za študente in dijake.
Zmanjšala bo pravico podjetij do uveljavljanja izgube iz preteklih let za nižjo davčno osnovo, ki jo zdaj z izgubami lahko znižajo za 100 odstotkov, po načrtih vlade bo lahko zaradi izgub manjša le še za 50 odstotkov.
Vznemirili so občine
Vlada je v proračunskih izhodiščih, ki so jih ministri dobili 19. septembra, predvidela tudi spremembe na področju financiranja občin, kar je uvrstila med ukrepe za zmanjšanje ali omejitev rasti odhodkov v letih 2013 in 2014. Pri tem je napovedala, da bo prihodnje leto spremenila zakon o financiranju občin: »Samo iz naslova znižane povprečnine se obveznost državnega proračuna do občin letno zniža za 171 milijonov evrov.«
Takšne napovedi so vznemirile politiko na ravni lokalnih skupnosti. Danes so iz Skupnosti občin Slovenije sporočili, da je ministrstvo za finance po pogajanjih z njimi in Združenjem občin Slovenije pristalo, da zakona o financiranju občin za zdaj ne bo spremenilo, a je hkrati vztrajalo, »da bo v zakon poseglo, a bo k sodelovanju povabilo tudi obe reprezentativni združenji«. Predstavniki vlade in občin so danes podpisali dogovor o povprečninah. Dogovorili so se, da bo povprečnina na prebivalca prihodnje leto in leta 2014 znašala 536 evrov. Povprečnina je ugotovoljeni primerni znesek sredstev za financiranje nalog, ki jih občinam nalaga zakon.
