Tiskane izdaje
«Skupaj s KBC, ki jo vedno bolj jemljemo kot partnerja, bomo aktivno pridobivali nadaljnje zasebne vlagatelje. KBC nima ambicije, da sama pridobi večinski delež in bi raje skupaj z nami do konca leta pritegnila še kakšnega vlagatelja v manjšem deležu, bodisi finančnega ali pa koga z bančnega sektorja. Osnova za to pa je skrbni pregled banke, ki bo dokončno zaključen v prihodnjih dneh in tednih.« Šušteršič poudarja, da »nobena pomembna mapa v banki ne bo ostala zaprta. To nam bo omogočilo oceno odgovornosti za nekatere stvari, ki so v teh mapah in odločitve o ukrepih, ki bodo še potrebni za reševanje slabih terjatev in nelikvidnih naložb.«
Dokapitalizacija v dveh dneh in v dveh korakih
NLB bo do konca junija dosegla kapitalsko ustreznost v dveh korakih, je pojasnil državni sekretar Dejan Krušec. Prvi bo odkup obstoječih hibridnih inštrumentov in njihova zamenjava v nove delnice NLB, s čimer bo banka dosegla 7-odstotno kapitalsko ustreznost (zdaj znaša 5,94 odstotka). KBC bo trajno vplačala 61 milijonov evrov in svoj delež v banki povečala s 25 na 33,9 odstotka, z vpisom navadnih delnic NLB do 30. junija, delež države skupaj s povezanimi osebami pa se bo znižal z 59 na 52,6 odstotka. KBC bo pri tem beležila tudi izgubo zaradi diskonta pri odkupu hibridnih inštrumentov in bo v NLB skupaj vložila znesek, ki bo približno enak polovici posojila države, je pojasnil Krušec.
V drugem koraku bo država NLB začasno odobrila hibridno posojilo v znesku 320 milijonov evrov. Vse to bo banki omogočilo zahtevano 9-odstotno raven čistega temeljnega kapitala in zadovoljilo zahteve evropske bančne agencije EBA. To posojilo bo začasna rešitev in če bo raven kapitala core tier 1 do konca junija 2013 padla pod sedem odstotkov, se bo pretvorilo v kapitalski vložek države, cena delnice pa bo v tem primeru znašala 36,75 evra, kar je odobrila evropska komisija. Če bi prišlo do zamenjave hibridnega posojila države v kapital NLB, bi se lastniški delež države v banki povečal na 72 odstotkov, delež KBC pa bi padel na 20 odstotkov, pravijo v MF. »Denar za posojilo bo država zagotovila s svojih depozitov pri bankah. Za to ne bodo potrebna dodatna sredstva iz proračuna in dodatno zadolževanje,« je povedal Krušec. »Če pa ne bo prišlo do zamenjave in bomo našli zasebnega investitorja, pa ta transakcija tudi ne bo vplivala na primanjkljaj države in ne bo potreben rebalans proračuna.«
Kar zadeva nove nadzornike NLB je minister povedal, da gre za strokovnjake, ki vsi uživajo zaupanje ministrstva za finance in so sicer v javnosti manj znani, kar pa je prednost, ker ne pripadajo uveljavljenim omrežjem.
