Vlada ustanavlja Nepremičninsko investicijsko družbo, ukinja Stanovanjski sklad?

Ljubljana – Na spletnih straneh ministrstva za okolje in prostor se je pojavilo gradivo s povsem benignim naslovom: predlog zakona o nepremičninski investicijski družbi. Natančnejši vpogled razkrije, da gre za temeljito, resno in zelo skrb vzbujajočo spremembo, ki bi ji poenostavljeno lahko rekli ukinitev edinega mehanizma za izvajanje nacionalne stanovanjske politike, Stanovanjskega sklada RS (SSRS) in privatizacija javnega namenskega denarja, ki se je v sklad stekal zadnjih 20 let. In to na hitrico, po nujnem postopku! Predlog zakona je plod dogovora vladne delovne skupine za koordinacijo razvojnega načrtovanja in direktorja SSRS Primoža Pirca o možnih različicah preoblikovanja sklada (katerega ustanoviteljica je vlada) v nepremičninsko investicijsko družbo, sodi pa v prizadevanja za nov zagon slovenskega gospodarstva s poudarkom na reševanju položaja gradbeništva. Pirc je zamisel o preoblikovanju sklada ponudil že leta 2006, izhajal pa je iz študije, ki jo je za SSRS izdelal ekonomist Žan Oplotnik z EIPF.

Pripravljavec gradiva predlaga ustanovitev nepremičninske investicijske družbe (NID) kot enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo v lasti države, z dvotirnim sistemom vodenja (nadzorni svet in direktor, pri čemer je predvideno, da bo vodenje nove družbe »zaradi kontinuitete« avtomatsko prevzelo sedanje vodstvo SSRS). Ustanovitveni kapital bo znašal 7500 evrov. Država bo osnovni kapital povečala tako, da bo na NID na podlagi zakona prenesla vse finančno in stvarno premoženje SSRS po stanju na dan uveljavitve zakona, skupaj z vsemi pravicami in obveznostmi SSRS. Naslednji zakonski člen določa, da po sklepu vlade v NID lahko vstopijo tudi zasebni investitorji, in sicer do največ 49 odstotkov kapitala. To pomeni, da bo družba ostala v večinski državni lasti. V predlogu zakona in njegovi obrazložitvi sicer nikjer ni navedeno, kdo naj bi bili ti investitorji, določa le, da bo kapital namenjen »predvsem dejavnosti gradnje, prenove, vzdrževanja, upravljanja in poslovanja s stanovanji in stanovanjskimi stavbami«.

Kako bo opravljal del nalog sklada?

Spomnimo, da so snovalci koncepta preoblikovanja sklada že v prejšnjih fazah predvideli, da bi v NID investirale banke, pokojninski skladi, druge družbe in tudi posamezniki, dokapitalizirali pa bi ga lahko tudi s stanovanji (denimo banke, ki bi stanovanja zaplenile propadlim gradbenim podjetjem). Posebej so določili tudi merila: stanovanja, kakršna trg potrebuje, ki so izdelana skladno z merili in standardi SSRS, bremen prosta, zemljiškoknjižno urejena, s pravnomočnim uporabnim dovoljenjem, po ceni, ki je nižja ali največ enaka ocenjeni tržni vrednosti iz množičnega vrednotenja nepremičnin.

SSRS je bil ustanovljen za izvajanje nacionalne stanovanjske politike, najprej za izvajanje finančnih nalog, nato pa mu je država dodala še funkcijo upravljanja in razpolaganja z nepremičninami. Kdo bi po ukinitvi sklada opravljal naloge, ki jih stanovanjski zakon nalaga SSRS (sofinanciranje neprofitnih najemnih stanovanj, dajanje ugodnih dolgoročnih stanovanjskih posojil fizičnim osebam, vodenje NSVS, delitev subvencij...), ni jasno. V predlogu je zapisano le, da za izvajanje stanovanjskih storitev v javnem interesu ali storitev aktivne zemljiške politike NID lahko (!) sklene javno-zasebno partnerstvo z državo ali občinami. Konkretne naloge bo opredelilo vodstvo NID v statutu.

Premoženja za 410 milijonov evrov

Preoblikovanje sklada je, kot piše v obrazložitvi, potrebno zato, da bi v drugačni pravno-organizacijski obliki optimalneje izkoristil svoj poslovni potencial, dosegli bi boljše sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem, država pa bi se umaknila iz neposrednega tržnega intervencionizma.

Edina finančna posledica za državni proračun bi bilo vplačilo 7500 evrov za ustanovni kapital NID. Prenosa premoženja SSRS – skupno ga je za 410 milijonov evrov, od tega je namenskega premoženja 247 milijonov evrov, zadolženost sklada pa je minimalna – predlagatelj zakona ne šteje med finančne posledice, čeprav se njegova namembnost (lahko) spremeni. Z uveljavitvijo zakona o ustanovitvi NID bi prenehalo veljati celotno poglavje stanovanjskega zakona o SSRS in nekatera določila zakonov o NSVS, o urejanju prostora, o popotresni obnovi Posočja in o Sodu.

***
Vse kritike so zelo ostre. Predlog zakona je med strokovno javnostjo in poznavalci področja že povzročil pravi vihar ogorčenja. Kritike so si podobne in so vse po vrsti zelo ostre: da gre za poskus škandaloznega prelivanja namensko zbranih javnih sredstev v zasebne žepe oziroma v sanacijo gradbeništva in za nedopustno gasilsko akcijo – še preden je vlada določila cilje in poti nacionalne stanovanjske strategije. Več o tem v ponedeljkovi številki.