Vesna Bertoncelj Popit, gospodarstvo
Ljubljana – Slovenske pravne osebe so lani za plače porabile približno 12 milijard evrov, kar je skoraj tretjina letnega BDP. Nekaj manj kot 70 odstotkov te vsote je šlo za plače v pravnih osebah zasebnega sektorja, v katerem je lani na mesec delalo povprečno približno 450.000 ljudi. Preostalo so izplačali v javnem sektorju, kjer je bilo povprečno 160.000 zaposlenih.
Povprečna bruto plača v podjetjih, ki so pravne osebe zasebnega sektorja, je bila okoli 1500 evrov bruto, v javnem sektorju pa nekaj več kot 1800 evrov. Tako je povprečje podatkov, ki jih je objavil Ajpes. Po podatkih državnega statističnega urada pa je znašala lanska oktobrska bruto plača, ki je še zadnja realna, ker še ni obremenjena z božičnicami in 13. plačami, 1488 evrov, kar neto pomeni 964 evrov.
Pri tem je seveda jasno, da vsi niso dobivali tolikšnih plač, pač pa nekateri precej višje, večina, zlasti v predelovalnih dejavnostih, pa tudi precej nižje. Mnogim mesečna plača za polni delovni čas ne seže više od minimalne plače, ki znaša letos 736,06 evra bruto.
Mnogi pod pragom revščine
Toda več kot 110.000 brezposelnih ne dobi niti minimalne plače. Zaradi tega je finančno ogroženih več kot 300.000 njihovih družinskih članov, kar je precej več, kot ima prebivalcev slovenska prestolnica. Tem je treba prišteti še tiste upokojence, ki imajo zelo nizke pokojnine, tiste, ki so se za blagor svojih potomcev odpovedali socialni pomoči, in tiste kmete, ki so jim zaradi nepokritosti s pokojninskimi prispevki ukinili državno pokojnino. Mnogi od teh so padli pod prag revščine, vendar bodo statistiki to morebiti ugotovili čez leto ali dve, ko bodo resnične razmere mogoče že kaj ugodnejše.
Po napovedih Umarja bo povprečna realna bruto plača na zaposlenega letos desetinko odstotka nižja kot lani, leta 2013 pa naj bi se zvišala za 0,3 odstotka. Od tega naj bi se v zasebnem sektorju letos realna plača povišala za 0,6 odsotka, v javnem sektorju pa znižala za 1,8 odstotka. Podobna naj bi bila gibanja tudi prihodnje leto, ko naj bi se realna plača v zasebnem sektorju zvišala za odstotek, v javnem sektorju pa znižala za 1,6 odstotka. Pri tem naj bi plače nekoliko zaostajale za rastjo produktivnosti dela.
Produktivnost dela
se je povečala
Po podatkih statističnega urada in Umarja se je produktivnost dela v Sloveniji leta 2010 realno povečala za 3,4 odstotka. Plače v zasebnem sektorju so se povišale za 3,3 odstotka, v javnem sektorju pa znižale realno za 1,9 odstotka. Tudi lani so bila gibanja podobna. Pri tem pa je treba upoštevati, da zaradi zmanjševanja zaposlenosti podatek o produktivnosti ni zelo realen tako pri nas kot tudi v Evropski uniji, kjer se je tako ugotovljena produktivnost povečala za malo manj kot v Sloveniji. Po drugi strani pa Slovenija za Evropsko unijo zaostaja po produktivnosti dela tako na zaposlenega v proizvodnji kot tudi na uro dela. Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije in njenega Skepa se je produktivnost dela na uro dela v zadnjih letih v Sloveniji povečevala, a je kljub temu menda 17 odstotnih točk nižja od povprečja EU ter nekaj več kot 30 odstotkov nižja kot v območju evra. Hkrati naj bi se nominalni stroški dela na enoto izdelka v Sloveniji med letoma 2000 in 2010 povečali za kar 53 odstotkov, v EU pa samo za 14 odstotkov in v evrskem območju za 20 odstotkov.
Tu je odgovor, zakaj Slovenci še ne bomo imeli evropskih plač, za kar pa so precej odgovorni tudi menedžerji, ki morajo skrbeti za konkurenčnost, povečevanje dodane vrednosti in doseganje višjih prihodkov podjetja, kar bi tudi zaposlenim lahko omogočilo primerne dohodke.
Ljudi najbolj motijo
razlike v plačah
Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenja Manager, je povedala: »Menedžment je zagotovo sokriv za zadolženost podjetij, vendar je treba upoštevati, da so banke to spodbujale in da so se z zadolževanjem kot ugodno priložnostjo, ki bi jo bilo v danih razmerah škoda izpustiti, strinjali tudi nadzorniki. Zelo malo so menedžerji krivi za to, da je naša povprečna dodana vrednost na zaposlenega samo 36.000 evrov. Posledica napak v sistemu je, da je ne zmoremo bistveno zvišati. Imamo premalo znanja, tudi iz šol smo ga prinesli premalo. OECD je ugotavljal stopnjo pismenosti zaposlenih, in pri nas jih je od 60 do 70 odstotkov na prvi ali drugi stopnji. Sicer pa bi o plačah zelo veliko povedal podatek, koliko te pomenijo v dodani vrednosti. Mi veliko pojemo, namesto da bi dajali v razvoj, pa tudi država vzame preveč. Tako premalo ostane tudi za lastnike. Najbolj pa ljudi motijo razlike v plačah. Naša priporočila za nagrajevanje menedžerjev so še iz leta 2005 in jih bomo verjetno revidirali. Po nekakšnem nenapisanem pravilu imajo vrhovni menedžerji od 15 do 20 odstotkov višjo plačo od članov uprave in potem gredo razlike za približno toliko odstotkov po ravneh navzdol.«
Plače še dve leti
na zdajšnji ravni?
Samo Hribar Milič, predsednik GZS, meni, da bodo plače zaposlenih v letih 2012 in 2013 po vsej verjetnosti ostale na zdajšnji ravni. »Uspešna podjetja bodo zagotovo znala ustrezno nagraditi svoje zaposlene. Za slabe ali razmeroma nizke plače je vzrokov več. Nekaj odgovornosti nedvomno nosijo tudi menedžerji. Po nam znanih podatkih slovenski menedžerji sicer niso nadpovprečno nagrajeni, ne nazadnje je razmerje med najvišjimi menedžerskimi plačami in najnižjo plačo pri nas med najnižjimi v EU. Mimogrede, pred kakšnim letom objavljeni podatki nemške gospodarske zbornice v Sloveniji o plačah menedžerjev so prikazovali le podatke o plačah menedžerjev v podjetjih z nemškim ali avstrijskim lastništvom. Seveda pa so za razmere v Sloveniji in z njimi povezane plače zaposlenih obstajajo še drugi vzroki: visoki davki in prispevki na plače, pogoji poslovanja in tudi slabše izhodišče glede razvitosti, tradicije in prepoznavnosti Slovenije, kar vpliva na cene, ki jih Slovenija dosega na trgih.«