Zahteva trojke: Grčija mora še bolj zategniti pas

Telekonferenca predstavnikov trojke (Evropska komisija, ECB, IMF) z Grčijo, na kateri so se danes pogovarjali o finančnem stanju, načrtih in usodi Grčije, se bo nadaljevala v torek zvečer.

pon, 19.09.2011, 15:37; spremenjen: 22:00

Atene - Današnji pogovor z grškim finančnim ministrom Evangelom Venizelosom se je zaključil brez odločitve, ali se bodo predstavniki trojke vrnili v Atene.

Telekonferenca med Grčijo ter Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko in Mednarodnim denarnim skladom (IMF) se je začela ob 18. uri, nadaljevala pa se bo v torek zvečer, je povedal tiskovni predstavnik Evropske komisije za gospodarske zadeve Amadeu Altafaj.

Vsebine današnjih pogovorov med predstavniki trojke in grškim finančnim ministrom Venizelosom sicer ni razkril, povedal pa je, da bodo do nadaljevanja konference v Atenah potekale tehnični pogovori, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Predstavniki trojke so sicer, ko je v začetku tega meseca postalo jasno, da je v grški blagajni luknja v vrednosti dveh milijard evrov, že zagrozili, da državi ne bodo prižgali zelene luči za šesto tranšo posojila. Evropska komisija je Grčijo pozvala, naj izpolni pogoje za mednarodno pomoč. Če Grčija ne prejme teh osem milijard evrov, se ji sredi oktobra obeta nesposobnost plačevanja obveznosti.

»Grčija bo morala sprejeti dodatne varčevalne ukrepe, če bo želela znižati svoj javnofinančni primanjkljaj,« je danes na simpoziju, ki ga je blizu grške prestolnice organiziral britanski tednik The Economist, poudaril tudi predstavnik IMF za Grčijo Bob Traa. Dodal je, da bi morale Atene začeti izvajati zlasti reforme na področju svoje davčne administracije, hkrati pa je grške oblasti opozoril pred posledicami nenehnega dvigovanja davkov, povzema STA poročanje tujih tiskovnih agencije.

Grčijo čaka »težak teden«

Grški finančni minister Evangelos Venizelos je medtem obljubil, da se bodo Atene držale načrta in bodo leta 2012 zabeležile primarni proračunski presežek. 

Grški statistični urad je medtem deset dni nazaj napovedal, da se bo obseg grškega BDP letos zmanjšal za pet odstotkov, kar je 1,5 odstotne točke več od prvotnih napovedi. Lani se je grška gospodarska rast skrčila za 4,5 odstotka.

Grški minister za razvoj Mikalis Krisohoides je na istem simpoziju priznal, da je v grškem gospodarstvu precej lukenj, da pa je njihov cilj, da se gospodarstvo, ki mu dominira država in je močno uvozno usmerjeno, osredotoči na okrepitev konkurenčnosti. Grški minister Venizelos pa je izpostavil, da bo Atenam prihodnje leto pred obrestmi na dolgove uspelo zabeležiti več proračunskih prihodkov kot odhodkov. Kot je dodal, je ta cilj za Grčijo ključnega pomena, če se želi izogniti mednarodnemu izsiljevanju in ponižanju.

Grčijo po njegovih besedah čaka »zelo težak teden«, v katerem bodo sprejete odločitve, od katerih bo odvisno, ali se bo država lahko izognila bankrotu ali ne.

Prijavi sovražni govor