Zanimanje za tuje naložbe v Sloveniji se povečuje

Ljubljana – Čeprav je delež tujih naložb v slovenskem gospodarstvu skromen in imamo še zelo malo neposrednih tujih investicij, pa v Sloveniji posluje kar nekaj znanih in uspešnih podjetij s tujo lastnino, ki imajo tudi veliko zaposlenih.

Med njimi so tako proizvodna kot tudi trgovska podjetja, druga storitvena podjetja, pa tudi banke in zavarovalnice. Natančnih podatkov o tem, koliko kapitala je tako prišlo v Slovenijo, ni. Že v zadnjih letih nekdanje Jugoslavije so natančnejše spremljanje teh podatkov opustili in tako je tudi v Sloveniji. Po ocenah Banke Slovenije naj bi od slovenskega vstopa v EU na račun tujih naložb priteklo v Slovenijo malo več kot deset milijard evrov kapitala. Ocene o tem so težke, ker pogosto ne gre samo za neposredne vložke v osnovna sredstva, stroje in tehnologijo, temveč tudi za znanje, pomoč pri prodaji, pri pridobivanu novih trgov in podobno, kar je finančno težko meriti, učinki pa se lahko množijo.

Večina tujcev si je lastnino v slovenskih podjetij pridobila z nakupom podjetij ali s pogodbami o strateškem partnerstvu, saj je tujih neposrednih naložb malo. Ena najbolj znanih takih prodaj podjetij tujcem je bil Lek, katerega prodajo so nekateri potem obžalovali. Prvo podjetje, ki ga je Slovenija prodala tujcem, je bila takrat zelo uspešna Tobačna Ljubljana, od katere je v Sloveniji ostala samo še trgovina. Tej prodaji je sledilo še več prodaj večjih ali manjših podjetij tujim kupcem. Večina je bila zelo uspešnih, ne pa vse. Med manj uspešnimi je bila na primer prodaja semiške Iskre Kondenzatorji, v zadnjem času pa slabo usodo doživlja črnomaljski Secop. Kompresorji, saj želi novi lastnik, ki je tovarno kupil od Danfossa, proizvodnjo preseliti na Slovaško.

Toda Zoran Stomatovski, vodja službe za tuje investicije na Japtiju, ugotavlja, da je kljub krizi zanimanje za tuja vlaganja v slovensko gospodarstvo zdaj precej večje kot v zadnjih letih. Največ zanimanja je iz Avstrije, ki je tudi sicer največji tuji investitor v Sloveniji, nekaj ga je tudi iz Italije. Večji tuji investitorji prihajajo tudi iz Južne Nemčije in Francije. Premalo pa je po njegovem mnenju zanimanja iz Rusije, Skandinavije, pa tudi iz Velike Britanije.

Slovenija ni zelo privlačna za tuje investitorje, saj so na primer zemljišča predraga, pa tudi sicer Slovenci nismo zelo naklonjeni do tujcev. Vendar kot prav Stomatovski, se te slabosti lahko nadomešča s primerno lokacijo, kakovostjo delovne sile, znanjem jezika in podobno. Stomatovski se tudi ne strinja z mnenji, da so tuje naložbe zelo tvegane. Tujec prinese svoj denar, ki je najcenejši denar za novo tehnologijo in delovna mesta in prevzame vse tveganje. Pri nas delovno mesto stane 50.000 evrov, kar pomeni, da bi za sto novih delovnih mest potrebovali pet milijonov evrov.

Glede na to, da naj bi prodali državno premoženje, Stomatolovski pravi, da tudi zdaj državno premoženje prodajata Kad in Sod, vendar pri tem nista zelo uspešna. Na Japtiju redno anketirajo podjetja s tujim kapitalom in o zadovoljstvu sprašujejo zaposlene. Ugotavljajo, da so zadovoljni tako menedžment kot zaposleni, saj so plače večje kot v slovenskih podjetjih. Kot pričakuje Zoran Stomatovski, bi se zaradi finančnih težav Italije, lahko povečalo njihovo zanimanje za investiranje v Sloveniji.