Tiskane izdaje
Kot je spomnil Burger, je ustavno sodišče namreč ugotovilo, da obstoječi zakon ne zagotavlja enake obravnave reprezentativnih zbornic pri delitvi premoženja Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Predlog omenjene novele to neenakost odpravlja.
Odbor je nadaljeval z obravnavo predloga novele zakona o gospodarskih družbah, ki jo je v parlamentarno proceduro vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Radovanom Žerjavom (SLS) (glej posnetek spodaj). DZ je maja odločil, da je predlog novele primeren za nadaljnjo obravnavo.
Temeljni cilj predloga novele je preprečiti ustanavljanje, vodenje in nadziranje družb osebam, ki so bili družbeniki, delničarji z več kot 25-odstotnim lastniškim deležem ali člani poslovodstva ali nadzornega organa družbe, nad katero je bil začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja oz. so imele takšen status v družbi največ dve leti pred tem, poroča STA.
Kot je uvodoma pojasnil Franc Bogovič, predlog novele preprečuje, da se ljudje, ki so zavozili podjetja, drugi dan pojavijo kot odgovorne osebe ali nadzorniki v novih gospodarskih družbah. »Gre za odgovor na razvoj, ki se odvija v slovenskem prostoru,« je poudaril.
Predsedujoči odboru Matjaž Han (SD) je ocenil, da bi sicer obstoječa zakonodajo takšne nepravilnosti lahko sankcionirala, vendar pa institucije, ki so za to usposobljene, ne delujejo, kot bi morale.
Da je predlog novele zakona dobrodošel, sta se strinjala tudi poslanca Gregor Golobič (Zares) in Bogdan Barovič (SNS).
Po mnenju ministrstva za gospodarstvo, kot je navedel Burger, se te zadeve ne bi smele urejati v zakonu o gospodarskih družbah, zato so pravosodnemu ministrstvu predlagali spremembo zakona o sodnem registru. Po predlogu bi se izjave, ki jih morajo podati ustanovitelji nove družbe ob vpisu v sodni register, preverjali po uradni dolžnosti.
Burger je poudaril, da je svobodna podjetniška pobuda nekaj, kar je zapisano v ustavi. Ob tem je spomnil, da že obstajajo pravni akti oz. načini, s katerimi bi bilo treba sicer bolj učinkovito preganjati tiste, ki v neskladju z nekimi normami delajo škodo družbi.
Odbor je predlog novele zakona, za katero je sicer DZ maja ocenil, da je primerna za nadaljnjo obravnavo, z dopolnilom predlagateljev, da se iz omejitev predloga novele izključijo majhna in mikro podjetja ter samostojni podjetniki, pripravil za plenarno sejo DZ.
Kot je izpostavila Nina Globočnik iz Gospodarske zbornice Slovenije, predlog novele, ki ga sicer podpira, terja strokovno debato. Po njeni oceni je predlog novele protiustaven, ker krši svobodo podjetniške pobude in s sprejetim amandmajem tudi načelo neakosti pred zakonom.
