Menjava v vrhu koprske Intese Sanpaolo

Namesto Italijana prihaja Slovak, na vrh stanovskega bančnega združenja pa šef NLB.

čet, 12.10.2017, 16:27
»Slovenci so zelo konservativni,« ocenjuje Giancarlo Miranda. Da se varčevalna industrija pri nas ne razvija tako hitro kot v nekaterih drugih evropskih državah, je po njegovem mnenju krivo to, da je Slovenija še vedno razmeroma mlada država, z mladim gospodarstvom.

Ljubljana – Giancarlo Miranda, ki je bil lani znova imenovan za prvega moža Banke Intesa Sanpaolo, odhaja iz Slovenije precej pred iztekom tokratnega petletnega mandata. Po naših informacijah ga bo nasledil Slovak Jozef Kausich, ki prihaja iz druge največje tamkajšnje banke VUB banke.

Novega šefa banke Intesa Sanpaolo so po naših informacijah v teh dneh že predstavili najpomembnejšim komitentom. Kdaj bo Slovak Jozef Kausich tudi uradno prevzel novo funkcijo ni znano, saj v banki do konca postopka imenovanja novega predsednika uprave zadeve ne komentirajo.

V ZBS ga bo zamenjal Blaž Brodnjak

Giancarlo Miranda, dosednaji dolgoletni predsednik uprave banke s sedežem v Kopru, odhaja v Milano. Vzrok je povsem osebne narave: ker je dobil priložnost, se vrača domov. Z njegovim odhodom se bodo zgodile kadrovske spremembe tudi v vodstvu nadzornega sveta Združenja bank Slovenije (ZBS), novi predsednik bo svojo funkcijo 1. novembra, prevzel pa jo bo Blaž Brodnjak, prvi človek NLB. Tako so včeraj odločili v stanovskem združenju.

Giancarlo Miranda je bil sicer med najbolje plačanimi bančniki pri nas, s svojimi prihodki se je uvrščal v sam vrhu lestvice plač, sodeč po podatkih iz letnega poročila banke za lani, je prejel 528.000 evrov, preračunano torej 44 tisočakov bruto na mesec.

Kako je videl Slovence

»Slovenci so zelo konservativni,« je ocenil v zadnjem intervjuju, ki ga je dal za nas časnik. Da se varčevalna industrija pri nas ne razvija tako hitro kot v nekaterih drugih evropskih državah, je po njegovem mnenju krivo to, da je Slovenija še vedno razmeroma mlada država, z mladim gospodarstvom.

Proces kopičenja bogastva tako šele poteka, kar seveda pomeni, da »zaloga bogastva« ni tako velika kot v nekaterih starejših ekonomijah, ki poznajo tržna gospodarstva že več desetletij. Čeprav se povprečni prihodki Slovencev počasi bližajo povprečju EU, je stopnja bogastva še naprej bistveno nižja. Drugi pomemben vzrok pa je naša finančna (ne)izobrazba.

Prijavi sovražni govor