Š. Ro./STA
Ljubljana - Uprava Mercatorja ne bo preložila za v ponedeljek, 20. julija, sklicane skupščine, saj za to naj ne bi bilo utemeljenih razlogov. Tako ni ugodila pozivu Infond Holdinga, ki je z 48,34-odstotnim lastniškim deležem največji delničar Mercatorja, da se skupščina prekliče in preloži na konec avgusta.
Kot so danes sporočili iz Mercatorja, se je uprava družbe o preložitvi skupščine posvetovala z nadzornim svetom in pravnimi strokovnjaki. Ugotovila je, da utemeljenih razlogov za preklic skupščine ni, hkrati pa ocenila, da so v okviru načel enakopravne obravnave vseh delničarjev tako pri datumu skupščine kot pri oblikovanju skupščinskih sklepov "v primerni meri" upoštevala specifične okoliščine Infond Holdinga.
Pri odločitvi, da se skupščina ne preloži, je uprava med drugim upoštevala dejstvo, da preklic skupščine teorija korporacijskega prava sicer načeloma dopušča, vendar pa ta pravni institut zakonsko ni predviden, zato ga je treba obravnavati restriktivno in le v primerih, kadar je po datumu sklica prišlo do odločilnih novih okoliščin oz. dejstev, do česar pa v konkretnem primeru ni prišlo, saj je ATVP delničarjem Infond Holdingu, Pivovarni Laško, Pivovarni Union in Radenski prepovedala uresničevanje glasovalnih pravic iz delnic Mercatorja.
Med razlogi proti preklicu skupščine Mercator navaja tudi znatne stroške v zvezi s tem in kasnejše izplačilo dividend. Uprava Mercatorja je poudarila tudi, da je prav zaradi pričakovanih večjih sprememb v lastništvu družbe, ki pa se še vedno niso zgodile, več mesecev odlagala sklic skupščine. Poleg tega bi moral biti preklic skupščine objavljen v uradnem listu, kar pa ni več mogoče.
Infond Holding je po navedbah Mercatorja tudi zavrnil pobudo nadzornega sveta Mercatorja k predlaganju kandidatov za oblikovanje novega nadzornega sveta. Kot navaja uprava Mercatorja, Infond Holding v svojem predlogu zgolj pavšalno zatrjuje, da se bodo lastniška razmerja pred koncem avgusta razrešila, pri čemer pa iz predloga ni razvidno, na kakšen način delničar predvideva rešitev.
Iz predloga za sklic in preložitev skupščine po ugotovitvah Mercatorja prav tako ni razvidno, kako bi morebitna nova lastniška razmerja vplivala na postopka pred uradom za varstvo konkurence in ATVP, ki skupini Infond Holding trenutno onemogočata aktivno sodelovanje na skupščini Mercatorja, predvsem pa ni razvidno, kdaj skupina Infond Holding predvideva zaključek obeh postopkov.
Urad za varstvo konkurence je Mercator obvestil, da do danes s strani Infond Holdinga, Pivovarne Laško, Pivovarne Union in Radenske ni prejel nikakršnega predloga za izvrševanje predmetne koncentracije in tako o tem tudi ni odločal, pojasnjuje uprava Mercatorja.
Nadzorni svet Mercatorja je, kot navajajo v družbi, pri oblikovanju predloga novih članov nadzornega sveta Mercatorja s strani kapitala upošteval specifične okoliščine skupine Infond Holding in predlagal le štiri od pestih možnih članov. Tako bi Infond Holding oz. morebitni novi delničarji bodisi na prihajajoči skupščini bodisi kadarkoli kasneje lahko skupščini predlagali imenovanje dveh dodatnih članov nadzornega sveta. V Mercatorju ob tem poudarjajo, da do torka še niso prejeli nobene nasprotnega predloga k objavljenim predlogom sklepov.
Vsak delničar, katerega delež dosega pet odstotkov kapitala, ima sodno varovano pravico od poslovodstva kadarkoli zahtevati sklic skupščine, ki mora zasedati najkasneje v dveh mesecih od prejema zahteva. To pomeni, da bo skupina Infond Holding po prenehanju učinkovanja pravnih ovir, ki ji v tem trenutku onemogočajo aktivno sodelovanje na ponedeljkovi skupščini, lahko takoj zahtevala izvedbo skupščine, na kateri bo predlagala izvolitev dodatnih članov nadzornega sveta, navajajo v Mercatorju.
Kot še menijo v družbi, niso podani nikakršni utemeljeni razlogi, ki bi kazali na to, da bi izvedba skupščine v čemerkoli lahko oškodovala posamezne delničarje, še posebej ne zato, ker "dnevni red skupščine, ki ga ni več mogoče razširiti, predvideva zgolj povsem običajne točke redne skupščine". Ob tem v Mercatorju dodajajo, da zakon o gospodarskih družbah vsem delničarjem omogoča ustrezno varovanje njihovih ekonomskih in drugih upravičenj, pri čemer pa družba ni dolžna oz. ne sme zasledovati interesov posameznih delničarjev, temveč mora na enakovreden način obravnavati interese vseh delničarjev.