Mercator proti varuhu konkurence na ustavno sodišče

Mercator meni, da je sistem enotnih cenikov običajna komunikacija med trgovci in ne omejuje konkurence. Pripravili so tudi pobudo za presojo ustavnosti zakona o preprečevanju omejevanja konkurence.

Ma.J./STA
čet, 16.10.2008, 17:05

Ljubljana - V Mercatorju ocenjujejo, da je sistem enotnih cenikov običajna komunikacija med trgovci v Evropi in ne omejuje konkurence, zato se ne strinjajo z varuhom konkurence, da skupaj s Sparom in Tušem usklajeno delujejo pri omejevanju dobaviteljev pri prodaji izdelkov drugim trgovcem. Mercator bo tudi zahteval presojo ustavnosti konkurenčnega zakona.

Kot je danes povedal odvetnik iz odvetniške hiše Senica Aleš Melihen, ki pri postopkih urada za varstvo konkurence zastopa Mercator, "si urad preširoko razlaga zakon o preprečevanju omejevanja konkurence, ki pa je po mnenju Mercatorja tudi neskladen z ustavo". Zato so v Mercatorju pripravili pobudo za presojo ustavnosti tega zakona, je dejal.

Ob tem je ocenil, da je urad za varstvo konkurence postopke zoper Mercator vodil nestrokovno in nezakonito, ko je iz prostorov družbe odnesel dokumentacijo. Kljub odločbi informacijske pooblaščenke, ki je prepovedala uporabo podatkov zaseženih pri omenjenih treh trgovcih, pa je varuh konkurence od Mercatorja zahteval tudi podatke o komunikacijah z ostalimi trgovci.

Direktor urada za varstvo konkurence Jani Soršak je dejal, da na uradu ugotavljajo, da Mercator, še preden poda varuhu konkurence odgovore, skliče novinarsko konferenco, na kateri komentira predmetno zadevo. Ob tem je poudaril, da predmet postopka ni sistem enotnih cenikov, ampak časovno usklajevanje med trgovci glede cen izdelkov.

Članica uprave Mercatorja za pravne zadeve, kadre, organizacijo in splošne zadeve Vera Aljančič Falež je poudarila, da je sistem enotnih cenikov za potrošnike dober in ni v neskladju s konkurenčnimi zakoni, kar potrjujejo tudi tri ekspertize, ki jih je Mercator naročil pri mariborskem inštitutu za ekonomsko in korporativno upravljanje (IECG), mednarodnemu strokovnjaku s področja konkurence Johnu Tempel Langu in družbi A.T. Kearny.

IECG je med drugim ugotovil, da je sistem enotnih cenikov le izhodišče za pogajanje med trgovci in dobavitelji, končna cena pa je stvar pogajanj med njimi. Ta pogajanja in končne cene pa so poslovna tajnost in jih Mercator, tako kot ostali trgovci, ne sporoča konkurenci, je povedala Aljančič Faleževa. Do podobnih ugotovitev je po besedah profesorja gospodarskega in civilnega prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Miha Juharta prišel tudi Temel Lange, ki je glede cenikov ocenil, da ne omejujejo konkurence. Prav tako je ugotovil, da ni prihajalo do komunikacij med trgovci pri oblikovanju končnih cen.

Do podobnih izsledkov je prišla tudi družba A.T. Kearny, ki je tudi ocenila, da pri posredovanju enotnih cenikov trgovci med seboj niso prišli do občutljivih informacij, je dejala članica uprave Mercatorja. Dodala je, da sta ekspertizi IECG in Tempel Langa bolj pravne narave, A.T. Kearnyja pa ekonomsko-poslovne.

Povezane novice

Mercator, Spar in Tuš usklajeno?
3. september ob 06:00
Jani Soršak je trem največjim slovenskim trgovcem, Mercatorju, Sparu in Tušu, že poslal povzetek relevantnih dejstev, po dostopnih informacijah dolži ...

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
6 komentarjev
tomo3

Naročiš par mnenj jih seveda plačaš in dobiš kar želiš, če pa je katero neugodno pa ga enostavno zamolčiš.
Bojim pa se, da bo Senica malo pritisnil na gospodično Kresal, ki bo pristrigla peruti Soršku, če bo Mecatorju na sodišču kazalo slabo.

17. oktober 2008, ob 08:01:40
opaja

Zakaj ima Mercator nekatere izdelke dražje kot Leclerc? Lahko bi odgovoril s vprašanjem: zakaj ima Leclerc nekatere izdelke dražje od Mercatorja?
Cene so svobodne, svobodno se gibljejo. Določene cene so stvar preteklosti, takrat smo morali cene prijavljati in utemeljevati na Občinskih uradih. Cena se danes izračuna na podlagi stroškov ki jih ima trgovec, visok strošek je najemnina, elektrika, ogrevanje, plače zaposlenih, krediti za opremo itd. Mnogo konkurenčnejši bi lahko bil trgovec v svojih prostorih, odpade najemnina. Potem nastanejo drugi problemi.
Prodajalec - grosist ali tovarna prodaja z določeno končno ceno. Mali trgovec bo dobil manj rabata, veliki, ker vzame več, več rabata. Potem so tu še razne akcije, ko dobiš v tem času artikel najbolj poceni v Mercatorju, ali v katerem drugem centru. Tukaj je še ogromno dejavnikov.
So se pa prehrambene trgovine cenovno razvrstile. Tudi po samem izgledu. Mercator zagotovo vodi po urejenosti, da ne rečem po lepoti. Laclerc je na repu. Posameznik se mora odločiti sam, kje bo kupoval.
Nekateri dajo veliko na urejen prostor, nekateri nič. Torej stvar posameznika, kje se dobro počuti. Danes tudi počutje nekaj stane. Le kdaj ni. Danes poznamo parolo: pustite se razvajati. Razvajanje pa stane!

V tujini v blagovnicah, to deluje že desetletja. Od tvoje špage zavisi, v katero blagovnico vstopiš. V Benetkaj je bila kava pred časom 2000 evrov, na Markovem trgu Pri Florjanu 18.000 evrov. Enaka znamka kave! Stregli so urejeni natakarji, na srebrnih pladnjih, s srebrnim priborom, s sladkornico, na belem prtu. Trio glasbenikov je igral na inštrumente klasično glasbo.

Mercator je dražji zato, ker njega urejenost več stane, kot Laclerca. Ni tako velike razlike kot sem jo opisal v Benetkah, razliko pa vidi vsak, ki ima oči in je pripravljen to priznati.

16. oktober 2008, ob 17:46:19
baldrick        

odgovor na komentar uporabnika ursarobi :

> Zanima me zakaj ima Mercator enake izdelke dražje kot recimo Leclerc?

zato ker jim tako bolj paše. v naši mali lokalni štacuni imamo pa enake izdelke še dražje kot v Mercatorju. ker jim pač tako paše, meni pa ne in kupujem drugje.

še kakšno vprašanje?

16. oktober 2008, ob 17:24:28
ursarobi

Zanima me zakaj ima Mercator enake izdelke dražje kot recimo Leclerc?

16. oktober 2008, ob 17:04:09
Neznan

"... sistem enotnih cenikov običajna komunikacija med trgovci..." seveda ne omejuje konkurence. Je pa to cisto kartelno dogovarjanje, kar je tudi nezakonito!

16. oktober 2008, ob 15:24:52
Neznan

." Sistem enotnih cenikov" običajna kmunikavija med trgovci.Zavajnje javnosti- zakaj oa tudi druge trgovske hiše tega ne uporabljajo?

16. oktober 2008, ob 15:15:07
6 komentarjev
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej