Berlin - "Hiter izraz solidarnosti ne more biti dober odgovor. Nasprotno, težavo je treba začeti reševati pri koreninah in ugotoviti, ali bo Grčija sama spravila svoje javne finance v red," je zatrdila najmočnejša političarka stare celine. "Ne bi smeli prehitro zagotoviti pomoči, temveč vnesti red v celotno zadevo. Vse drugo bi bilo pogubno," je dodala Angela Merkel in se s tem odzvala na odločitev evroskupine, da pripravi mehanizem za finančno pomoč Grčiji, če bo ta potrebna.
Obenem pa je kanclerka zagotovila, da nobena država evrskega območja ne more ostati povsem osamljena in izpostavljena finančnim trgom, saj je po njenih besedah naloga evroskupine, da zagotovi stabilnost evrskega območja. Vseeno pa je podprla tudi nedavna razmišljanja nemškega finančnega ministra Wolfganga Schäubleja, da bi kot zadnji izhod morala obstajati tudi možnost, da se članico evrskega območja s stalnimi javnofinančnimi težavami izključi iz območje skupne valute.
Po mnenju Merklove bi v prihodnosti morala obstajati pravna možnost za takšen ukrep, če država dolgoročno ne izpolnjuje pogojev za poslovanje v skupni valuti. "V nasprotnem primeru sodelovanje ne bo mogoče," je bila jasna. Po prepričanju Merklove trenutni mehanizem v okviru pakta o stabilnosti in rasti, ki predvideva sicer neuporabljeno možnost denarne kazni za države s presežnim javnofinančnim primanjkljajem, preprosto ni prilagojen na scenarij, ko neka država nima denarja, da bi spoštovala svoje obveznosti.
Nemška kanclerka je sicer v okviru splošne razprave o proračunskem predlogu za letošnje leto morala braniti odločitev vlade, da se proračun v letu, ko se nemško gospodarstvo izvija iz kriznih razmer, zadolži za rekordnih 80,2 milijarde evrov, kar predstavlja kar četrtino letošnje porabe. Javnofinančni primanjkljaj naj bi tako letos dosegel 5,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar za 2,2 odstotne točke presega zgornjo dovoljeno mejo iz pakta o stabilnosti in rasti.
Merklova je sicer ob številnih očitkih opozicijskih socialdemokratov (SPD), da se država nahaja v krizi vodenja, priznala, da imajo ljudje pravico do zaskrbljenosti glede naraščajoče zadolženosti, a obenem pojasnila, da mora država v luči petodstotnega skrčenja gospodarstva v lanskem letu in počasnega okrevanja poskrbeti, da se gospodarstvo postavi na pot vzdržne rasti.
Kanclerka se je odzvala tudi na izjave francoske finančne ministrice Christine Lagarde, da Nemčija s svojo politiko spodbujanja izvoza - ta v veliki meri temelji na obvladovanju stroškov dela - s stalnimi zunanjetrgovinskimi presežki poglablja neravnovesja v območju evra.
Nemčija bi morala po mnenju Lagardove v večji meri spodbujati domačo potrošnjo, to pa je ponovila tudi v današnje pogovoru za radijsko postajo RTL, ko je zatrdila, da bi morali v Berlinu znižati davke in tako spodbuditi domačo porabo. To bi pomenilo spodbudo za izvoz nemških partneric v območju evra in tako pomagalo k zmanjšanju razlik znotraj območja skupne valute.
Merklova je zagotovila, da Nemčija ne bo spremenila svoje gospodarske strategije, ki je usmerjena v spodbujanje izvoza. "Na tistih področjih, kjer smo močni, se tem prednostim ne bomo odpovedali, samo zato, ker v tujini kupujejo več naših proizvodov kot tistih iz drugih držav," je pojasnila.
Po njenem prepričanju bi bilo tovrstno prilagajanje Nemčije ostalim državam slab odgovor na težave stare celine s konkurenčnostjo. Gospodarska politika v EU ne bi smela temeljiti na najšibkejšem, temveč na najmočnejšem členu, je sklenila.