Mirko Tuš je dobil podporo bankirjev

Na včerajšnjem sestanku med bankirji in celjskim poslovnežem Mirkom Tušem so banke načeloma podprle predlog, da zadolženemu Tuš Holdingu reprogramirajo vse obroke posojil do 15. februarja, od najbogatejšega Slovenca pa so zahtevale prodajo družb Tušmobil in Tuš Oil ter zemljišč in nepremičnin v državah nekdanje Jugoslavije.

Objavljeno
11. november 2010 08.54
Nejc Gole, Vanja Tekavec, M. Ro.
Nejc Gole, Vanja Tekavec, M. Ro.
Ljubljana – Tuš Holding je namreč močno prezadolžen: bankam mora vrniti 400 milijonov evrov dolgoročnih kreditov in 100 milijonov evrov kratkoročnih kreditov, dobaviteljem pa je dolžan 180 milijonov evrov. Banke, najbolj izpostavljena je menda Abanka, od lastnika in direktorja Tuš Holdinga Mirka Tuša zahtevajo dezinvestiranje dejavnosti, ki niso njegove osnovne panoge, so nam potrdili neuradni viri.

Banke tako zahtevajo prodajo zemljišč in nepremičnin v državah nekdanje Jugoslavije (največ zemljišč ima Tuš v Srbiji). Tuš se je na ta območja širil predvsem v času, ko je bil generalni direktor Skupine Tuš Aleksander Svetelšek. Poleg tega bankirji zahtevajo prodajo Tuš Oila, ki obvladuje tretjo največjo verigo bencinskih servisov v Sloveniji, in Tušmobila. Zadnjega holding Tuš že kar nekaj časa neuspešno prodaja. Na Tušmobil je vezanih za 200 milijonov evrov bančnih posojil, lani pa je imel 25,6 milijona evrov čiste izgube. Prav telekomunikacijski del holdinga je najbolj prispeval k izgubi Mirka Tuša; skupina Tuš Holding je namreč lani imela 29 milijonov evrov čiste izgube in skupaj 819,8 milijona evrov prihodkov.

Bankirji: Osredotočenje na trgovino

Največji prihodek skupina ustvari s trgovsko dejavnostjo (trgovine Tuš), ki je z bencinskimi servisi (Tuš Oil), drogerijami (Tuš drogerija) in kinematografi (Planet Tuš) združena v skupini Engrotuš. Ta je lani ustvarila 4,4 milijona evrov dobička in 724 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, to je 2,7 odstotka več kot leto prej. Bankirji zato od Tuša zahtevajo, naj se osredotoči le na osnovno, torej trgovsko dejavnost. Poleg tega, da trgovine ustvarijo največ prihodkov in dobička, pa trgovska dejavnosti skorajda ni zadolžena.

Mirko Tuš (po izboru revije Manager s 196 milijoni evrov najbogatejši Slovenec) je po navedbah naših virov pripravljen sprejeti pogoje bankirjev. Prav dejstvo, da je vodenje lastnega holdinga operativno prevzel Tuš, pa je med drugim prepričalo bankirje, da so se dokaj hitro in gladko dogovorile za reprogram. Poleg tega so jih menda prepričale tudi svetovalne službe, ki pomagajo Tušu, predvsem ameriški sklad Blackstone.

V Tušu so včerajšnji sestanek potrdili, njegove vsebine pa niso hoteli razkrivati, prav tako ne, ali se z morebitnimi ponudniki že pogovarjajo o prodaji Tušmobila, Tuš Oila ali zemljišč v tujini. »Ker pri odnosih z našimi poslovnimi partnerji spoštujemo poslovno etiko, konkretnih dogovorov ne smemo in ne moremo razkrivati. Pri pogovoru, ki ga omenjate, je šlo za reden konstruktivni telefonski pogovor z našimi partnerji o poteku trenutnih aktivnosti,« so odgovorili v Tušu.

Težavno prodajanje Tušmobila

Mirko Tuš je po naših informacijah že začel nov krog pogovorov s potencialnimi interesenti za nakup Tušmobila, potem ko je propadla prodaja francoskemu Orangeu. Toda poznavalci menijo, da bo moral bistveno spustiti ceno, saj 100 milijonov evrov ali več za operaterja, ki posluje z izgubo, ima večstomilijonske dolgove in na trgu stagnira (letos je Tušmobil izgubil najmanj 10.000 uporabnikov), ne bo odštel nihče. Prav tako še ni povsem končan postopek dodelitev frekvenc UMTS. Po drugi strani ima Tušmobil adut v 28 milijonov evrov vredni tožbi proti Telekomu, v kateri bo prva obravnava po podatkih Okrožnega sodišča v Ljubljani januarja.

S podobnimi zadevami se ukvarja urad za varstvo konkurence, pri čemer je postopek zaradi Mobitelovega paketa Džabest blizu konca, drugi primer, kjer so očitki Telekomu podobni kot v Tuševi tožbi, pa nekje na sredini. Ena od težav Tušmobila je tudi drago nacionalno gostovanje pri Mobitelu, ki ga potrebuje zaradi zagotavljanja pokritosti. Tušmobil ima le približno 350 baznih postaj za omrežje GSM, medtem ko jih ima Simobil 700, Mobitel pa približno 1000. Po neuradnih informacijah naj bi v Tušmobilu glede nacionalnega gostovanja pripravljali tožbo proti Mobitelu, češ da jih ta diskriminira pri cenah v primerjavi z Debitelom in Izi mobilom.

Iz tiskane izdaje Dela