Konec novembra je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 95.446 brezposelnih. Dejstvo je, da se število brezposelnih letos iz meseca v mesec povečuje, kar je bilo pričakovano; minister za delo Ivan Svetlik je za konec leta napovedal 100.000 brezposelnih. Novembrske številke so torej v skladu z vladnimi napovedmi, kar ne pomeni, da nas ne bi moralo skrbeti predvsem dvoje: po podatkih zavoda je med novoprijavljenimi brezposelnimi vedno več (novembra celo največ) oseb po izteku zaposlitve za določen čas, zaskrbljujoč pa je tudi trend med delodajalci, ki zahtevajo še večjo fleksibilnost trga delovne sile, mladim iskalcem prve zaposlitve pa vedno težje zagotavljajo pogodbe za nedoločen čas. Med delovno aktivnimi Slovenci je kar polovica zaposlenih samo za določen čas, kar pomeni, da sodijo v kategorijo tistih, ki jih je najlažje odpustiti. Fleksibilne oziroma prekarne oblike dela prizadenejo predvsem mlade, ker jim na začetku karierne in življenske poti ne zagotavljajo nikakršne socialne varnosti niti strokovnega oziroma kariernega napredovanja. Takšno stanje na trgu dela je po mnenju poznavalcev posledica politike zaposlovanja zadnjih petnajstih let, saj je začasnih kar tri četrtine delovnih mest, ki so v zadnjem času nastala v Sloveniji.
Novembra je bilo med novimi brezposelnimi 1339 iskalcev prve zaposlitve, med mladimi do šestindvajset let pa je trenutno v Sloveniji 12.175 brezposelnih, kar je dobrih dvanajst odstotkov vseh brezposelnih. Med okoliščinami, ki pomembno vplivajo na zaposlovanje mladih v zadnjih letih, sta predvsem podaljševanje izobraževanja in sorazmerno tog trg delovne sile, kar pomeni, da je varnost zaposlitve zaposlenih za nedoločen čas relativno visoka. Podjetja, ki želijo imeti zaradi zmanjšanja lastnih tveganj čim bolj fleksibilno delovno silo, tveganja prenašajo na novo zaposlene, večinoma na mlade. To pomeni, da tudi pri nas že prihaja do delitve trga na dva segmenta, enega z visoko varnimi zaposlitvami za nedoločen čas in drugega z bistveno bolj negotovimi zaposlitvami za mlade. Pri tem igra pomembno vlogo tudi močan študentski trg delovne sile, ki je pri delodajalcih zelo priljubljen, saj so poceni, fleksibilna in relativno dobro usposobljena delovna sila, do katere nimajo praktično nobenih obveznosti. To delo v marsičem že pomeni konkurenco drugim udeležencem na trgu dela, še posebno slabše izobraženim mladim iskalcem zaposlitve. Slovenija ima v obeh skrajnih starostnih kategorijah, med mladimi in med starejšimi relativno nizke stopnje aktivnosti, kar pomeni, da je z udeležbo na trgu delovne sile zelo obremenjena relativno ozka starostna kategorija starih od 25 do 50 let, ugotavlja Martina Terbanc s Fakultete za družbene vede v Ljubljani.
Problem dolgega izobraževanja mladih je predvsem pomanjkanje delovnih izkušenj, saj mladi na trg delovne sile pogosto vstopijo šele v poznih dvajsetih letih in so kot iskalci prve zaposlitve brez ustreznih delovnih izkušenj, zato bi bilo pri visokošolskem študiju smiselno razmišljati o tem, da bi študente med študijem bolj vzpodbujali k vzpostavljanju stikov z delodajalci. Še najlažja pot do prve zaposlitve je s kadrovsko štipendijo, saj štipendiste delodajalci po koncu študija tudi zaposlijo. Do začetka recesije, ki je povzročila naraščajoč val brezposelnih, so v podjetjih, ki so iskala specifično delovno silo s štipendijami, zelo težko prišli do kadra, še posebno v deficitarnih poklicih, kot so bili natakarji, kuharji, turistični tehniki ipd. Naša hitra anketa med večjimi slovenskimi podjetji, ki razpisujejo štipendije (Gorenje, Krka, Hidria, Trimo Trebnje) je pokazala, da kriza na politiko štipendiranja v podjetjih ni pomembno vplivala, izjema je Gorenje, ki je bilo sicer znano po tem, da je vsako leto razpisalo veliko štipendij in je tudi sicer veljalo za podjetje, ki vlaga v razvoj in kadre. Letos štipendij tudi zaradi znanih težav očitno niso razpisali, še vedno pa vsem štipendistom zagotovijo pripravništvo, kljub krizi so redno izplačevali tudi štipendije.
Več v prilogi Dela FT