Tiskane izdaje
Več kot 430 gospodarstvenikov, predsednik vlade Miro Cerar, ministri, poslanci, predstavniki znanstvenih ustanov so se včeraj zbrali v Festivalni dvorani na Bledu. Rdeča nit dogajanja so bili potrebni ukrepi za povečanje digitalizacije. Predstavniki gospodarstva so pripravili DigitAgendo 2016, nabor 30 priporočil vladi in podjetjem za okrepitev in pospešitev digitalizacije slovenskega gospodarstva. Izmed njih so udeleženci izbrali najbolj nujne; to so posodobitev šolskih programov, vzpostavitev informacijske avtoceste za gospodarstvo, digitalno izobraževanje v industriji, podporo zagonskim podjetjem s ciljem 3000 novih start-upov do leta 2020 in debirokratizacija digitalne regulative.
Boris Koprivnikar je dejal, da je vlada sprejela več ukrepov za spodbujanje digitalizacije. »Na marsikaterem področju vodimo,« je dejal, a dodal: »Imamo e-storitve, ampak te storitve je treba masovno uporabljati. Tu zaostajamo.« Kot izzive za prihodnost je med drugim omenil povečanje pokritosti po zraku in spremembo pogojev za pritegnitev tujih strokovnjakov.
Predsednik GZS Marjan Mačkošek je dejal, da je Evropo in z njo tudi Slovenijo z industrijo 4.0 in digitalizacijo zalil digitalni cunami. Sicer se je del gospodarstva že danes sposoben odzvati naročilu tudi 5 minut po dvanajsti, ne le 5 minut pred dvanajsto.
V prihodnje bodo podjetja morala hitreje digitalizirati svoje poslovanje, kar ne bo odvisno le od njih, temveč tudi od tega, kako bo digitalizacijo gospodarstva s strateškimi investicijami, s podporo razvoju in raziskavam in s primerno zakonodajo podprla vlada. »Cilj je jasen: popeljati Slovenijo med razvitejše članice EU. To je ključna priložnost, ki jo ponuja digitalizacija. Zato se je ne smemo bati, temveč jo moramo zagrabiti - in zmagati,« je dodal.
Pregled doseženih ukrepov vlade
Izvršni direktor GZS Goran Novković je poudaril, da so boljše gospodarske razmere ugodne predvsem zaradi ukrepov v letu 2013, torej pred nastopom Cerarjeve vlade, denimo sanacije bank: »Ukrepi po letu 2013 so bili pripravljeni, so v delni izvedbi ali jih ovirajo slabosti v implementaciji. A najbolj nujne reforme niso izpeljane.«
Na Vrhu gospodarstva pred dvema letoma so gospodarstveniki takrat novoizvoljeni vladi predlagali 36 ukrepov. Kaj je vlada storila?
Pozitivni dosežki vlade so bili reforma javnega naročanja, sprejem strategije pametne specializacije, osamosvojitev Slovenske turistične organizacije, zakonodajne spremembe proti veriženju podjetij in manjša obremenitev energetsko intenzivnih podjetij.
Še v pripravi je sprememba gradbene in prostorske zakonodaje, razpisi za strateška razvojna inovativna partnerstva so prepočasna. Sistemska podpora izvozu je dobro nastavljena, a je preveč osredotočena na tretje trge.
Kot deloma uresničene ukrepe je Novković denimo navedel uvedbo davčnih blagajn, saj ni transparentnosti inšpekcijskih nadzorov. Razbremenitev stroškov dela je premajhna.
Najbolj kritične reforme pa niso izpeljane. »Kljub številnim aferam in anomalijam ni zdravstvene reforme,« je dejal Novković. Kljub neugodnim demografskim trendom ni premika pri pokojninski reformi. Velika negotovost za delodajalce je mini reforma trga dela. Še vedno ni razvojno inovativne agencije.
Digitalizacija - priložnost številka 1
Priporočila DigitAgende 2016. Infografika: Delo
Digitalizacija je številka ena pri priložnostih in grožnjah med dejavniki, ki naj bi temeljito spremenili poslovne modele, pravijo na GZS. Vendar se Slovenija glede na trenutno stanje digitalizacije po raziskavi ameriške univerze Tufts uvršča na sredino lestvice, glede na napredek pa med države, ki počasi nazadujejo.
Tudi anketa svetovalne hiše A.T. Kearney potrjuje, da digitalizacijo podjetja še ne dojemajo kot sredstvo za doseganje rasti prodaje, Slovenija pa zaostaja za povprečjem držav OECD pri vlaganju v IKT infrastrukturo.
Podpis digitalne koalicije
Zato so na Vrhu predstavniki vlade, gospodarstva in razvojno-raziskovalne sfere podpisali izjavo o Slovenski digitalni koaliciji - digitalna.si, ki so jo na GZS predstavili kot prvo veliko nacionalno partnerstvo za hitrejšo digitalizacijo. Cilje te je sprejem strategije in akcijskega načrta za digitalizacijo, vključno z vzpostavitvijo širokopasovnega omrežja do sredine prihodnjega leta.
Vlada naj vzpostavi smernice za koriščenje olajšav za investicije v raziskave in razvoj ter sprejme ukrepe za zmanjšanje odliva strokovnjakov v tujino in privabi tuje strokovnjake v Slovenijo. Šolski programi naj se posodobijo in nudijo več uporabnih znanj na področju informatike, šolarje in študente pa naj se vzpodbudi, denimo s tekmovanji, za snovanje idej za digitalizacijo gospodarstva. Nujna pa je tudi, da gospodarske družbe pripravijo svojo digitalno strategijo, naštevajo v GZS.
Predstavniki gospodarstva so pripravili DigitAgendo 2016, nabor 30 priporočil vladi in podjetjem za okrepitev in pospešitev digitalizacije slovenskega gospodarstva. Večino teh objavljamo v grafiki.
Priporočila DigitAgende 2016. Infografika: Delo
Cilj DigitAgende 2016 je do leta 2025 dvigniti povprečno rast produktivnosti v slovenskem gospodarstvu zaradi digitalizacije z dveh na tri odstotke ter ustvariti 10.000 novih digitalnih delovnih mest.
Dogodka se je udeležilo prek 430 gospodarstvenikov in državni vrh, in sicer predsednik državnega zbora Milan Brglez, predsednik vlade Miro Cerar, predsednik državnega sveta Mitja Bervar, minister za javno upravo Boris Koprivnikar, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak ter ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Židar.
