Tiskane izdaje
Ljubljana – Na parkirnih listkih ni podatkov, ki so na računih iz davčnih blagajn obvezni, ugotavljajo uporabniki parkirišč. Da, to je res, upravnikom parkirišč se davčnemu potrjevanju računov ni bilo treba prilagoditi na enak način kot drugim izdajateljem računov, odgovarjajo v finančni upravi. Posebna merila zanje bodo veljala do konca leta 2022.
Izločeni iz igre z računi
Uporabniki parkomatov in drugih avtomatov za prodajo storitev ob plačilu še vedno dobijo čisto navaden račun, kakršni so bili pred davčnimi blagajnami. Za avtomate s parkirnimi listki in drugimi storitvami je namreč ministrstvo za finance že z zakonom določilo preprostejša pravila, pozneje jih je omililo še s popravki v pravilniku o izvajanju davčnega potrjevanja računov. Na parkirnih lističih še do konca leta 2022 ne bo ne QR ne drugih kod.
»Z računi iz avtomatov ni mogoče sodelovati v nagradni igri, ker nimajo zahtevanih elementov, na primer oznake ZOI,« pravi Stojan Glavač iz službe za stike z javnostjo pri finančni upravi.
Čeprav v finančni upravi nimajo podatka, koliko je zavezancev z avtomati za storitve in koliko naprav stoji po državi, si zlahka predstavljamo, da vsako leto izbruhnejo na milijone potrdil o plačilu – vredno je torej preveriti, zakaj veljajo zanje v povezavi s sistemom davčnih blagajn posebna pravila. Kot značilne predstavnike avtomatov za prodajo storitev v finančni upravi poleg parkomatov omenjajo še avtopralnice, masažne stole, igrala v salonih in podobne naprave.
»Izdaja računa za nakup storitve prek avtomata je obvezna, poenostavljen je le postopek potrjevanja,« poudarjajo pri tem.
Za avtomate posebnosti
Zaradi poenostavitve smejo avtomati za storitve kupcem že po osnovni ureditvi izdajati račune brez enkratne identifikacijske oznake računa (na kratko EOR).
Tako ZOI kot EOR štejeta za dva stebra davčnih blagajn. Prva poveže račun z zavezancem zanj, saj jo program finančne uprave pri večini zavezancev izračuna iz podatkov na računu in zavezančevega namenskega potrdila, zato je neponovljiva – toda pri avtomatih za storitve takšna pot do ZOI ni predpisana. Druga oznaka, EOR, šteje kot potrdilo, da je izdajatelj račun potrdil pri finančni upravi.
Poleg teh izjem zakon o davčnem potrjevanju računov določa, da zavezancem z avtomati za storitve računov ni treba potrjevati sproti. »Zavezanec pošlje podatke o računu iz avtomata v potrditev na finančno upravo v 10 dneh prek lastne aplikacije, finančna uprava poslanim podatkom dodeli EOR-oznako,« pojasnjujejo v finančni upravi.
Dodali dve prehodni obdobji
S popravki v pravilniku o izvajanju zakona o davčnem potrjevanju računov je ministrstvo za finance lani novembra za račune iz avtomatov, ki prodajajo storitve, določilo dve prehodni obdobji. Prvo se izteče 30. junija letos.
V tem času zavezancem z avtomati ni treba uporabljati namenskega digitalnega potrdila, saj to potrdilo pri računih iz avtomatov za storitve tudi ni sestavina zaščitne oznake izdajatelja računa (ZOI). Ta oznaka se namreč na računih iz avtomatov za storitve tvori brez namenskega digitalnega potrdila – nastane le iz davčne številke zavezanca, datuma izdaje računa in številke računa.
Prav tako na računih iz avtomatov za storitve ni obvezna nobena od kod, ki morajo biti na drugih računih iz davčnih blagajn – ne QR-koda ne koda PDF 417 niti koda Code 128.
»Zavezanci z avtomati za storitve finančni upravi v desetih dneh pošljejo podatke o računih, a jim ni treba uporabljati tako imenovane XML-datoteke. Podatke nam lahko pošljejo prek sistema eDavki kot lastni dokument v excelovi datoteki. Pomembno je tudi, da so nam dolžni poslati le štiri podatke z računa – svojo davčno številko, datum izdaje računa, njegovo zaporedno številko in vrednost plačila,« v povezavi s posebnimi pravili za avtomate poudarjajo v generalnem finančnem uradu.
Drugo prehodno obdobje se izteče šele čez šest let, 31. decembra 2022. V resnici bo zanje do izteka tega roka veljala skoraj enaka ureditev kot do 30. junija letos – še do konca leta 2022 bodo smeli račune potrjevati na dodatno poenostavljen način.
Ob letošnjem polletju se bo zanje za naslednjih šest let spremenila le oblika zapisa, v katerem bodo podatke o računih dostavljali finančni upravi: »Po 30. juniju nam bodo podatke o računih prek lastne aplikacije pošiljali v tako imenovani XML-datoteki, zato bodo morali uporabljati namensko digitalno potrdilo.«
Potrjevanje z zamikom
Do odgovora na preprosto vprašanje uporabnika parkirišča, ki želi vedeti, zakaj na parkirnem listku ni značilnih oznak za račune iz davčne blagajne, nas torej pripelje kar obsežno pojasnilo. Uporabniki oziroma lastniki parkomatov so se lani, ko so pripravljali zakon, vključili v razpravo o davčnih blagajnah, je mogoče izvedeti na ministrstvu za finance.
Zaradi njihovih predlogov so v zakonu o davčnih blagajnah omogočili poenostavljen način potrjevanja računov, izdanih prek parkomatov oziroma vseh avtomatov za prodajo storitev: »Zato računov iz teh avtomatov prek informacijskega sistema finančne uprave ni treba potrditi, ko ga natisnejo za kupca, ampak v desetih delovnih dni od izdaje. Poenostavitev zanje pomeni, da jim ni treba prek interneta v potrjevanje poslati vsakega računa iz parkomata posebej. Zavezanci lahko zberejo in pripravijo podatke o računih v svojih nadzornih sistemih, od koder jih nato centralno in nadzorovano pošiljajo v potrjevanje.«
Tako bo ostalo tudi po letu 2022. Ministrstvo pa lani ni upoštevalo predlogov zavezancev z avtomati za prodajo storitev, naj jih iz davčnega potrjevanja sploh izvzame.
Po uveljavitvi zakona o davčnih blagajnah so uporabniki oziroma lastniki parkomatov ugotovili, da poenostavljen način označevanja računov prek informacijskega sistema finančne uprave ni rešil njihovih težav, in prav zato jim je torej ministrstvo konec novembra lani prek pravilnika o izvajanju zakona o davčnem potrjevanju računov naknadno zagotovilo še dve prehodni obdobji. Do konca leta 2022 tako na računih iz parkomatov in drugih avtomatov za prodajo storitev ne bo nobene od kod, ki so na računih iz davčnih blagajn na splošno obvezne.
Avtomati s hrano in napitki pa so iz davčnega potrjevanja računov nasploh izvzeti, saj računov tudi pred uvedbo davčnih blagajn niso izdajali. »Njihovi uporabniki finančni upravi enkrat na mesec sporočijo popis začetnih in končnih zalog blaga v njih,« pravi Stojan Glavač iz generalnega finančnega urada.
