Slovenskih poslovnih skupin sicer ni na lestvicah največjih svetovnih in evropskih multinacionalk. Kljub temu pa ne gre zamolčati, da so na svetovnem vrhu po lanski prodaji zelo podobna podjetja kot v Sloveniji.

Ljubljana - Slovenskih poslovnih skupin sicer ni na lestvicah največjih svetovnih in evropskih multinacionalk. Kljub temu pa ne gre zamolčati, da so na svetovnem vrhu po lanski prodaji zelo podobna podjetja kot v Sloveniji. V svetovnem merilu je lani dosegel največjo prodajo ameriški trgovski velikan Wal-Mart, pri nas pa skupina Mercator, po prodaji je bil drugi naftni velikan Exxon Mobil, pri nas pa Petrol.

Med njimi je vendar majhna razlika. Prodaja Wal-Marta je bila 113-krat večja od Mercatorjeve, prodaja Exxon Mobila pa 121-krat večja od Petrolove. Toda prvi in drugi na naši lestvici največjih poslovnih skupin, ki jo objavljamo v današnjem Delu FT, sta med največjimi vzhodno- in srednjeevropskimi podjetji zasedla 40. oziroma 54. mesto, Gorenje pa 111.

S tokratno lestvico največjih slovenskih poslovnih skupin smo zajeli večino največjih skupin, ki delujejo v Sloveniji. Toda ob velikih nastaja čedalje več manjših skupin podjetij. Dve tretjini slovenskih poslovnih skupin z naše lestvice je imelo tako lani manj kot 50 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, od tega 30 skupin manj kot deset milijonov evrov, 50 skupin je imelo od deset do 20 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, med 20 in 30 milijoni evrov je imelo prihodke skoraj 40 podjetij, med 30 in 40 milijoni evrov 37 skupin, med 40 in 50 milijoni evrov 18 skupin, med 50 sto milijoni evrov jih je imelo 40, več kot sto milijonov evrov čistih prodajnih prihodkov je imelo 80 poslovnih skupin, od tega več kot 300 milijonov evrov 30 skupin, več kot 500 milijonov evrov je imelo lani 17 poslovnih skupin in več ko milijardo le prve štiri skupine. Pa še to četverico lahko razdelimo na pol, saj je bila Gorenjeva in Merkurjeva lanska približno pol manjša od Petrolove in Mercatorjeve.

V tokratni FT-temi pišemo tudi o tem, kaj je ostalo od nekdanjih slovenskih gospodarskih paradnih konjev, sozdov in poslovnih sistemov ter ugotavljamo, da je sicer marsikaj propadlo, vendar tudi veliko ostalo, tudi od nekdanjega sozda Iskra, kot poudarja predsednik uprave skupine Iskra Dušan Šešok. Na naši lestvici je sedem skupin, ki so naslednice nekdanje Iskre. Te so imele lani skupaj 887 milijonov evrov skupnih prihodkov in več kot 11.000 zaposlenih.

(Podrobneje v prilogi Dela FT)