Zanimanje javnosti za dolg iz socialnih prispevkov se je zadnje mesece spet močno povečalo: spodbudila so ga razkritja nekaterih podjetij, da delodajalci celo za obdobje nekaj let niso plačevali prispevkov za socialno varnost.

»Socialna varnost v Sloveniji temelji na plačevanju prispevkov, ki jih vsi zaposleni in samozaposleni plačujemo v sistem socialne varnosti. Višina prispevkov, ki jih plačujeta delodajalec in delojemalec, je določena z zakonom o plačevanju prispevkov za socialno varnost,« nas o temeljih sistema socialne varnosti na svoji spletni strani pouči Ekonomsko socialni svet, ki povezuje socialne partnerje, torej predstavnike vlade, delodajalcev in zaposlenih.

Največ dolga pri samostojnih podjetnikih

Vse skupine zavezancev - torej delodajalci, zaposleni in samozaposleni - so po podatkih davčne uprave od januarja do septembra plačali 3,38 milijarde evrov prispevkov za socialno varnost: 2,44 milijarde za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 1,34 milijarde za zdravstveno zavarovanje, za starševsko varstvo 19,74 milijona evrov in 20,57 milijona evrov prispevkov za zaposlovanje. Prispevki za pokojninsko-invalidsko in zdravstveno blagajno se s posredništvom davčne uprave stekajo v pristojni javni blagajni, oba manjša prispevka v državni proračun. Davčna uprava že ima tudi skupni podatek o plačnih prispevkih do konca oktobra: v prvih desetih mesecih so zavezanci plačali 4,6 milijarde evrov prispevkov.

Govorimo torej o velikih zneskih, ki se stekajo v sistem socialne varnosti z obveznimi prispevki: njihov delež v vseh davčnih prihodkih, ki se prelivajo prek davčne uprave, znaša skoraj 45 odstotkov. Za primer: lani je davčna uprava za javne finance zbrala 11,6 milijarde evrov davčnih prihodkov in v tem znesku je bilo 5,1 milijarde evrov prispevkov za socialno varnost. Toda ti podatki za javnost niso posebno zanimivi: vznemirja jo znesek dolga za socialne prispevke, torej delež, ki bi ga zavezanci morali plačati, a ga niso. Po podatkih generalnega davčnega urada je dolg za vse štiri vrste socialnih prispevkov 31. oktobra dosegel vrednost 182,5 milijona evrov: 120,5 milijona evrov za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 60,7 milijona evrov za zdravstveno zavarovanje, 585.519 evrov je bilo dolga iz prispevkov za zaposlovanje in 622.607 evrov za starševsko varstvo. Vsi podatki kažejo aktivni dolg, ki je lahko star največ deset let.

»Delež prispevkov, ki jih zavezanci ne vplačajo, je v primerjavi z obračunanimi in zapadlimi prispevki majhen. Po podatkih z 31. oktobra so zavezanci od 4,8 milijarde evrov obračunanih in zapadlih prispevkov v resnici plačali 4,6 milijarde. Dolg za prispevke, ki je konec oktobra znašal 182,5 milijona evrov, znaša 3,8 odstotka vseh v plačilo zapadlih prispevkov,« pravi generalna direktorica davčne uprave Mojca Centa Debeljak. Zanimiva je porazdelitev aktivnega dolga za prispevke po dveh glavnih skupinah zavezancev: pri vseh štirih vrstah 60 odstotkov dolga odpade na fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (na kratko espeji), in 40 odstotkov na pravne osebe.

Presenečenje pred upokojitvijo

Zanimanje javnosti za dolg iz socialnih prispevkov se je zadnje mesece spet močno povečalo: spodbudila so ga razkritja nekaterih podjetij, da delodajalci celo za obdobje nekaj let niso plačevali prispevkov za socialno varnost. To so na primer ugotovili tudi nekdanji delavci družbe v stečaju Steklarska Nova, kjer je bila nazadnje 100-odstotna lastnica državna Kapitalska družba. Po podatkih zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je obdobje brez prispevkov v tej družbi trajalo 27 mesecev.

Javnost je imela priložnost spoznati tudi primer iz velike družbe SCT, o katerem smo v Delu poročali: »Vitomir Milanković, ki je v SCT zaposlen že od leta 1972, je dvajset mesecev pred upokojitvijo, najprej v svojem podjetju, potem pa še na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) zaman iskal potrditev, da so bili v preteklosti zanj v pokojninsko blagajno plačani vsi prispevki. Nasprotno je iz njegove evidence, ki jo je dobil na zavodu, razvidno, da je za 16 let tam, kjer bi moralo pisati, koliko prispevkov je bilo vplačanih, vpisana številka nič.«

Tako so mnogi zaposleni zdaj zaskrbljeni, ali je bil njihov delodajalec bolj pošten in odkrit, ali pa bodo tudi sami ostali odprtih ust, ko bo prišel čas za upokojitev in bodo šli urejat papirje na pokojninski zavod. Za obdobje po 1. juliju 2008 lahko zavarovanci na katerem koli davčnem uradu v Sloveniji zahtevajo, naj preveri, ali so njihovi delodajalci prispevke plačevali redno. Zaradi zgodb, ki so obkrožile javnost, je takšnih povpraševanj zdaj vsaj štirikrat več kakor lani. Podatke o obdobju pred 1. julijem 2008 je mogoče dobiti le na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije zdaj poziva delavce, naj se odpravijo na davčne urade in enote zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zahtevajo podatke o svoji socialni varnosti. O pravicah iz pokojninskega zavarovanja v obrtno-podjetniški zbornici ugotavljajo: »Zaradi neplačanih prispevkov delavci pri odmeri pokojnine niso nujno oškodovani ali pa le delno, saj za priznanje pokojninske dobe po 192. členu zakona o pokojninskem in invalidskem za varovanju zadostujejo že obračunani prispevki, četudi niso bili plačani. Drugačna je ureditev pri espejih: zanje ne zadostujejo zgolj obračunani prispevki, ampak morajo biti tudi dejansko plačani. V nobenem primeru pa delavci niti njihovi družinski člani niso oškodovani pri uveljavljanju pravic iz naslova zdravstvenega zavarovanja ali zavarovanja iz naslova brezposelnosti.«

Ali naj vlada prepove odlog prispevkov?

V povezavi z odlogom plačila prispevkov za socialno varnost sta po razkritjih o posameznih primerih za javnost postali posebno pomembni dve vprašanji: kako je mogoče, da delodajalci prispevkov z dovoljenjem davčne uprave ali samovoljno niso plačali, ne da bi delavce o tem sploh obvestili, pa tudi, kako je mogoče, da imajo delodajalci tudi pri prispevkih pravico prositi za odlog plačila za obdobje od 12 do 24 mesecev, ko pa jih plačajo iz bruto plače delavcev in v njihovem imenu.

»Zakon ne omejuje števila odlogov, tudi ne določa, po koliko časa se odlog lahko ponovi, predpisuje le, da lahko traja največ 24 mesecev. Ne omejuje števila vlog posameznega zavezanca,« pravi Mojca Centa Debeljak. V letu 2008 je davčna uprava od zavezancev dobila 687 prošenj za odlog ali obročno plačilo socialnih prispevkov in ugodila 460 prosilcem ali 67 odstotkom. Tako je lani omogočila odlog ali obročno plačilo 8,8 milijona evrov prispevkov. Letos bo vlog očitno precej več, saj so jih davčni uradi že v prvih šestih mesecih dobili 522: odobrili so jih 249 ali 47 odstotkov in tako omogočili odlog ali obročno plačilo 10,1 milijona evrov socialnih prispevkov. Za primerjavo: v prvih šestih mesecih je davčna uprava omogočila odlog in obročno plačilo 13,4 milijona evrov davka od dohodkov pravnih oseb in 7,4 milijona evrov davka na dodano vrednost. Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki o odlogu odloča sam, v letošnjem letu poroča o 207.817 evrov odloženih dajatev in 139.169 evrih obročnih plačil. Odlog, obročno plačilo in odpis obveznih dajatev je omogočil že prvi zakon o davčnem postopku iz leta 1996, a je zakonodajalec kmalu po uveljavitvi dodal spremembo, s katero je določil, da odloga, obročnega plačila in odpisa ni mogoče izvajati pri socialnih prispevkih. Takšna omejitev je v zakonu ostala do leta 2004. Postopno je zakonodajalec podaljševal tudi obodbje odloga: s šestih mesecev na dvanajst in leta 2006 na 24 mesecev.

Zaradi razkritij o neplačanih prispevkih za pokojninsko zavarovanje, za katere oškodovani delavci sploh niso vedeli, se je povečal pritisk sindikatov, naj vlada ukrepa, a so vlado prehiteli poslanci. Odbora državnega zbora za delo, družino in socialne zadeve ter za finance in monetarno politiko, ki ju vodita Andreja Črnak Meglič in Anton Rop, sta pretekli teden izpeljala dolg pogovor o socialnih prispevkih. Stranke na oblasti in opozicija so vladi naložile delo, ki ga mora opraviti v treh mesecih. Ugotoviti mora, kaj je mogoče narediti za delavce, ki jim delodajalci v preteklih letih niso plačali prispevkov za pokojninsko zavarovanje.

Poslanci so od vlade zahtevali, naj uredi, da bodo delavci dobili obvestila o dejansko plačnih prispevkih za socialno varnost, a ne od svojih delodajalcev, ampak od zavodov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Veliko pričakovanja zbuja zahteva poslancev, naj vlada dopolni 192. člen zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, tako da bo obdobje, za katero delodajalec ni plačal prispevkov za pokojninsko zavarovanje, vključeno tudi v pokojninsko osnovo, ne le v pokojninsko dobo, kakor velja zdaj.

Več v današnji tiskani izdaji Dela FT