Ljubljana – Odbor evropskih bančnih nadzornikov (CEBS) je danes objavil rezultate obremenitvenih testov za 91 evropskih bank iz dvajsetih držav, ki so jih izvedli v sodelovanju z nacionalnimi nadzorniki bank in ECB. V test je bilo vključenih šest bank iz Slovenije, Nova Ljubljanska banka je med njimi edina v večinski domači lasti. Kot so sporočili iz Banke Slovenije, bodo rezultate testov za druge vključene banke iz Slovenije, ki pa so v večinski tuji lasti (SKB, d. d., UniCredit banka Slovenije, Banka Koper, Raiffeisen banka in banka Sparkasse), objavili tuji nadzorniki, in sicer kot del konsolidiranih izkazov tujih bančnih skupin, v katere so te banke vključene. Vse omenjene banke imajo v Sloveniji 51,3-odstotni tržni delež.
»Rezultat obremenitvenega testa za Novo Ljubljansko banko kaže, da bi se količnik temeljnega kapitala ob uresničitvi simuliranih šokov znižal s 7,5 odstotka v letu 2009 na 7,4 odstotka v letu 2011. Ob upoštevanju dodatnih neugodnih posledic deželnega tveganja bi se količnik temeljnega kapitala lahko znižal za 1,1-odstotne točke, na 6,3 odstotka konec leta 2011. Ta rezultat kaže, da bi imela Nova Ljubljanska banka leta 2011 presežek kapitala v višini 38,2 milijona evrov nad šestodstotno vrednostjo količnika temeljnega kapitala. Šest odstotkov temeljnega kapitala je bilo določenih kot mejna vrednost vseevropskega obremenitvenega testa, medtem ko je v skladu s sedanjo regulativo najnižja dopustna vrednost temeljnega kapitala štiri odstotke,« so sporočili iz Banke Slovenije.
Nujna kapitalska okrepitev
Enako ugotavljajo v Novi Ljubljanski banki. Hkrati pojasnjujejo, da »rezultati testa kažejo na robustnost NLB na predpostavljene šoke, saj učinek testa na količnik temeljnega kapitala znaša le 1,2-odstotne točke (glede na izhodišče konec leta 2009) in, po drugi strani, že v izhodišču nizko kapitalsko ustreznost NLB, merjeno s količnikom Tier 1 kapitala. Četudi rezultati testa niso pod mejno vrednostjo šestih odstotkov, kažejo na potrebo po kapitalski okrepitvi NLB,« so sporočili iz banke.
Na naše vprašanje, kako nameravajo poskrbeti, da se njihova bonitetna ocena ne bo poslabšala, nam je predsednik uprave NLB Božo Jašovič povedal, da »sta uprava in nadzorni svet NLB prav s tem namenom ta teden sklicala skupščino delničarjev za september in predlagala dokapitalizacijo banke v znesku 400 milijonov evrov. Ta bo omogočala izvajanje strategije NLB kot regionalne banke, prilagoditev na nove zahteve po višjem regulatornem kapitalu in bo zagotavljala kapitalsko trdnost.«
V banki pa menda intenzivno razmišljajo tudi o drugih ukrepih za dezinvestiranje in znižanje stroškov. Po naših izračunih bi se kapitalska ustreznost Nove Ljubljanske banke (kar zadeva kapital Tier 1) po predlagani dokapitalizaciji v znesku 400 milijonov evrov zvišala na 9,3 odstotka, s čimer bi bila na ravni primerljivih tujih bank. Res pa je, da imajo nekatere najbolje kapitalsko podprte tuje banke ta količnik tudi višji od 13 odstotkov.
»Pomirjujoč rezultat«
»Današnji rezultat vseevropskega obremenitvenega testa je za Novo Ljubljansko banko po naši oceni pozitiven in predvsem pomirjujoč. Mogoče je razumeti, da NLB ustrezno in v celoti izpolnjuje merila kapitalske ustreznosti, kot jih je za namene tega prvega vseevropskega testa postavil odbor evropskih bančnih nadzornikov,« se je na rezultate testov odzval minister za finance Franc Križanič. Hkrati »ugotavlja, da je Nova Ljubljanska banka prvi mednarodni test svoje kapitalske ustreznosti uspešno prestala, rezultati testa pa ne spreminjajo dosedanje ugodne slike finančne stabilnosti v Sloveniji.«
Kdo in kako bo dokapitaliziral NLB?
Vlada se je
»zavezala, da bo, če bi bila zaradi nepričakovanih zunanjih šokov v prihodnosti ogrožena solventnost banke in če rešitve, ki so v pristojnosti lastnikov, ne bi zadoščale, banki dala ustrezno podporo,« je po objavi rezultata obremenitvenega testa za NLB dejal Križanič.
»V tem primeru bo v sodelovanju z drugimi lastniki, po strokovni proučitvi potreb in ob predhodnem mnenju Banke Slovenije, pripravila predlog postopka izvedbe dokapitalizacije.«
V izjavi vlade pa je zapisano, da »vlada priznava in sprejema izid obremenitvenega testa celotne Evropske unije, katerega namen je ocena odpornosti bančnega sistema na morebitne negativne gospodarske dogodke v letih 2010 in 2011,« in da »rezultata na podlagi scenarijev negativnih gospodarskih dogodkov ne gre razlagati kot trenutne situacije ali morebitne trenutne kapitalske potrebe. Obremenitveni test ni napoved gospodarskega dogajanja.«
Vlada se zaradi zagotavljanje najvišje mere trdnosti in finančne stabilnosti, v skladu s pravili Evropske unije o državnih pomočeh, zavezuje zagotavljati kapitalsko ustreznost NLB, če zasebni kapital ne bi zadoščal. Mehanizmi za ta namen so posojila bankam in odkup njihovih terjatev, kapitalske naložbe države v banke in izdaja poroštev za omejitev učinkov finančne krize. Pravna podlaga naštetim ukrepom preneha veljati 31. decembra 2010, vlada pa se je včeraj zavezala, da bo državnemu zboru predlagala podaljšanje veljavnosti omenjenih ukrepov, še za leto 2011.
Mnenje bančnikov
Bančniki so rezultate testov pričakali z zanimanjem. Predsednik uprave SID banke Sibil Svilan nam je pojasnil, da je vprašanje, ali bo rezultat stresnega testa NLB poslabšal bonitetno oceno banke in posledično bonitetno oceno Slovenije, »ključno in z njim se vsi bankirji že nekaj časa ukvarjamo. Sam stresni test lahko vpliva negativno ne le na NLB in njeno oceno, ampak na ves bančni sistem. Zaradi pomena banke v bančnem sistemu bi lahko nekateri povlekli analogijo, da so druge banke tudi slabše. To pa seveda ni res. Konkretno, pri nas, v SID banki, kjer nismo vključeni v evropske stresne teste, bi bil ta količnik dvakrat večji in bi znašal 15. To je bistvena razlika in pomeni, da vseh bank ne gre metati v isti koš. Res pa je NLB pretežno v državni lasti in v tujini to lahko povezujejo z Republiko Slovenijo, kot tudi z nami v SID banki, ki smo v 100-odstotni državni lasti.«
Svilan je prepričan, da bodo »rezultati tega testa še vedno dovolj dobri, da ne bodo povzročili negativnih trendov. V nasprotnem primeru si bomo sami poslabšali možnost za zadolževanje na mednarodnih trgih in financiranje razvoja. In v tem kontekstu je zelo pomembno, kako bo država izvajala fiskalno politiko, kako bo podprla to zadevo in kakšna bo rešitev v zvezi z dokapitalizacijo NLB,« je še poudaril.
Stroka sicer meni, da če država lahko zagotovi dokapitalizacijo svoje sistemsko pomembne banke brez novega dolga, je učinek na njeno bonitetno oceno majhen ali ga ni. Če se mora zadolževati, pa so posledice hujše.
Bodo davkoplačevalci dokapitalizirali NLB?
Ostaja torej še vprašanje, kdo in kako bo jeseni dokapitaliziral NLB z vsaj 400 milijoni evrov. Če interesa zasebnega kapitala ne bo, bomo to, z zavezo vlade, prisiljeni storiti davkoplačevalci, morda tudi z novim rebalansom letošnjega državnega proračuna, ki ima že tako rekordni petodstotni proračunski primanjkljaj.
Lani je država zamudila priložnost, da bi NLB dokapitalizirala z 200 milijoni evrov, ki so bili za ta namen že rezervirani v lanskem proračunu. Nabor možnih partnerjev v dokapitalizaciji je skromen: dokončna odločitev KBC še ni znana, so pa v belgijski banki »včeraj izrazili zadovoljstvo, da rezultat stresnega testa za njihovo banko dokazuje, da tudi v stresnih razmerah adekvatno izpolnjuje pravne in tržne zahteve glede solventnosti, količnik kapitala temeljnega kapitala pa bi v stresnih razmerah znašal 9,4 odstotka«.
Med možnimi tujimi partnerji v dokapitalizaciji sta še EBRD in IFC, ena od možnosti je tudi, da bi NLB pridobila kapital s prodajo več kot sto milijonov evrov vrednega deleža v Banki Celje, ob omembi ameriške investicijske banke Goldman Sachs pa ne manjka niti ugibanj o vstopu drugih tujih partnerjev.
Sedem bank testa ni prestalo
Po sporočilu odbora evropskih bančnih nadzornikov sedem bank ni prestalo testa in potrebujejo dodatni kapital: med njimi je najbolj znana nemška Hypo Real Estate, poleg nje so še grška ATEBank in pet regionalnih španskih bank – Banca Civica, Diada, Espiga, Unnim and Cajasur.
Iz sobotne tiskane izdaje Dela