Grčija je na predvečer splošne stavke doživela nov udarec. Bonitetna agencija Fitch je znižala oceno dolgoročnega dolga štirih največjih grških bank z BBB+ na BBB, individualne ocene bank pa z B/C na C.

Atene - Grčija je na predvečer splošne stavke, ki bo v sredo najverjetneje močno ohromila življenje v državi, doživela nov udarec. Bonitetna agencija Fitch je znižala oceno dolgoročnega dolga štirih največjih grških bank z BBB+ na BBB, individualne ocene bank pa z B/C na C. Med razlogi navaja negativne posledice napovedanih bolečih gospodarskih reform.

Gre za banke z angleškimi nazivi National Bank of Greece, Alpha Bank, Efg Eurobank Ergasias in Piraeus Bank, obeti za njihovo bonitetno v prihodnosti pa so negativni.

Kot poudarjajo v Fitchu, je razlog za njihovo odločitev skrb, da bosta že tako vse manjša kakovost premoženja teh bank in njihova vse nižja dobičkonosnost še bolj na udaru, ko bo Grčija začela izvajati napovedane korenite javnofinančne reforme.

Te je država pod pritiskom finančnih trgov in EU napovedala v programu stabilnosti za obdobje do 2013. Grčija namerava v skladu z napovedanimi ukrepi, med katere spadajo davčne reforme in javnofinančno varčevanje, javnofinančni primanjkljaj že leta 2012 znova znižati pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), kolikor predvideva pakt o stabilnosti in rasti.

Grčija je namreč v velikih javnofinančnih težavah, med vzroki zanje pa ni zgolj svetovna gospodarska kriza, ampak tudi leta slabega upravljanja z javnimi financami in celo načrtnega prikrivanja dejanskih razmer v grških javnih blagajnah pred EU in svetom.

Finančni trgi so, po mnenju nekaterih tudi pretirano in iracionalno, razmere v Grčiji ocenili kot grožnjo evru, zaradi česar je skupna evropska valuta izgubila na vrednosti, učinek težav Grčije pa se je delno razširil tudi na sposobnost zadolževanja nekaterih drugih članic evrskega območja.

V Fitchu se sedaj bojijo, da bodo napovedane reforme, ki naj bi pomenile resen rez z dosedanjo nedisciplinirano javnofinančno politiko v Grčiji, resno vplivale na realni sektor v državi. Na ta način se naj bi povečal delež slabih posojil, kar naj bi dodatno negativno vplivalo na poslovanje bank. Obenem so se omenjene ustanove v preteklih letih širile na trge jugovzhodne Evrope, ki pa so zaradi krize prav tako v velikih težavah.

Današnja odločitev Fitcha je le še ena v nizu slabih novic, s katerimi se Grčija sooča v zadnjih tednih.

Napovedani varčevalni ukrepi so že povzročili tudi nasprotovanje sindikatov. Po stavkah carinikov in enodnevni opozorilni stavki v javnem sektorju Grčijo v sredo čaka enodnevna splošna stavka, h kateri je pozvala največja sindikalna konfederacija v zasebnem sektorju GSEE.

S polnočjo naj bi se tako ustavil cestni, železniški in ladijski promet v državi, stavki pa naj bi se na tak ali drugačen način  pridružili tudi šolniki, zdravniki, državni uradniki in sodniki.

Kljub sindikalnim protestom pa javnomnenjske raziskave v grških medijih še vedno kažejo na večinsko podporo javnosti varčevalnim ukrepom socialistične vlade v Atenah. Javnost tudi meni, da socialni nemiri, po katerih je Grčija znana, v tem kriznem trenutku za državo niso primerni.