Digitalizacija zavarovalnicam klesti stroške
Zavarovalnice lani ob povečanem obsegu poslovanja z manjšim dobičkom.
Odpri galerijo
Slovenske zavarovalnice so v dobri kondiciji. Na fotografiji Mojca Majič, namestnica direktorja, Gorazd Čibej, direktor, in Niko Erker, namestnik direktorja. FOTO: Janez Tomažič
Zavarovalniški sektor v Sloveniji je lani posloval slabše kot v letu 2019, a mu je uspelo povečati obseg poslovanja. Zavarovalnice, obe pozavarovalnici in pokojninske družbe so se srečale z različnimi tveganji, na poslovanje pa so vplivale nizke obrestne mere, ki še vedno vztrajajo, in finančna kriza ob začetku epidemije covida-19. Lani so zavarovalnice naredile preskok v digitalizaciji.
Kot je včeraj na novinarski konferenci v Ljubljani dejal direktor Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) Gorazd Čibej, sta okolje nizkih obrestnih mer in finančna kriza na eni strani vplivala na nižje naložbene donose, na drugi pa na dvig zavarovalno-tehničnih rezervacij, kar se je poznalo predvsem pri dolgoročnih zavarovanjih.
Zavarovalnice so imele kljub različnim dejavnikom, ki imajo lahko negativen vpliv na poslovanje, pozitiven zavarovalno-tehnični izid v obeh segmentih poslovanja. Pri premoženjskih zavarovanjih je znašal 147,3 milijona evrov, kar je 20 odstotkov več kot v letu 2019, pri življenjskih zavarovanjih pa je bil s 30,3 milijona evrov nižji za 33,4 odstotka. Obračunana bruto premija se v zadnjih letih stalno zvišuje. Lani je znašala več kot 2,3 milijarde evrov, kar v primerjavi z letom 2019 predstavlja nominalno 2,5-odstotno rast, realno pa 2,8-odstotno. Zaradi potresov v Zagrebu je področje potresnih zavarovanj raslo, je Čibej odgovoril na vprašanje Dela. Obe pozavarovalnici sta skupaj obračunali 362 milijonov evrov premij, kar nominalno pomeni 15-odstotno rast.
Ob višji pobrani bruto premiji so zavarovalnice lani skupaj izkazale 152 milijonov evrov čistega dobička, kar je šest odstotkov manj kot v letu 2019. Pozavarovalnici sta leto 2020 končali z osmimi milijoni evrov izgube, potem ko sta leto prej ustvarili 42 milijonov evrov dobička. Dobiček pokojninskih družb se je zmanjšal za 65 odstotkov, na 1,3 milijona evrov. Ključna tveganja za poslovanje zavarovalnic in obeh pozavarovalnic zaradi epidemije covida-19 so bila po besedah namestnika direktorja AZN Nika Erkerja finančna, zavarovalna in regulatorna. Agencija med finančnimi tveganji izpostavlja zmanjšanje vrednosti portfelja podjetniških obveznic in vrednosti portfelja lastniških vrednostnih papirjev in vzajemnih skladov, med zavarovalnimi pa povečanje prekinitev zavarovanj in zmanjšanje obsega prodaje novih zavarovanj zaradi omejitve osebnih stikov ob prodaji in zaprtju poslovalnic.
Čibej ob pričakovanem izboljšanju gospodarskih razmer letos pričakuje boljše poslovanje zavarovalniškega sektorja. »Obeti kažejo, da bi se lahko zavarovalnice vrnile v stare tire, zaradi digitalizacije še zmanjšale stroške poslovanja in s tem dosegle boljše poslovne rezultate,« ocenjuje Čibej. AZN bo sicer pomembno vlogo odigrala tudi v okviru skorajšnjega predsedovanja Slovenije svetu EU. Prevzela je namreč primer revizije direktive Solventnost II, katere predlog naj bi bil objavljen v začetku septembra.
Kot je včeraj na novinarski konferenci v Ljubljani dejal direktor Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) Gorazd Čibej, sta okolje nizkih obrestnih mer in finančna kriza na eni strani vplivala na nižje naložbene donose, na drugi pa na dvig zavarovalno-tehničnih rezervacij, kar se je poznalo predvsem pri dolgoročnih zavarovanjih.
Zavarovalnice so imele kljub različnim dejavnikom, ki imajo lahko negativen vpliv na poslovanje, pozitiven zavarovalno-tehnični izid v obeh segmentih poslovanja. Pri premoženjskih zavarovanjih je znašal 147,3 milijona evrov, kar je 20 odstotkov več kot v letu 2019, pri življenjskih zavarovanjih pa je bil s 30,3 milijona evrov nižji za 33,4 odstotka. Obračunana bruto premija se v zadnjih letih stalno zvišuje. Lani je znašala več kot 2,3 milijarde evrov, kar v primerjavi z letom 2019 predstavlja nominalno 2,5-odstotno rast, realno pa 2,8-odstotno. Zaradi potresov v Zagrebu je področje potresnih zavarovanj raslo, je Čibej odgovoril na vprašanje Dela. Obe pozavarovalnici sta skupaj obračunali 362 milijonov evrov premij, kar nominalno pomeni 15-odstotno rast.
Ob višji pobrani bruto premiji so zavarovalnice lani skupaj izkazale 152 milijonov evrov čistega dobička, kar je šest odstotkov manj kot v letu 2019. Pozavarovalnici sta leto 2020 končali z osmimi milijoni evrov izgube, potem ko sta leto prej ustvarili 42 milijonov evrov dobička. Dobiček pokojninskih družb se je zmanjšal za 65 odstotkov, na 1,3 milijona evrov. Ključna tveganja za poslovanje zavarovalnic in obeh pozavarovalnic zaradi epidemije covida-19 so bila po besedah namestnika direktorja AZN Nika Erkerja finančna, zavarovalna in regulatorna. Agencija med finančnimi tveganji izpostavlja zmanjšanje vrednosti portfelja podjetniških obveznic in vrednosti portfelja lastniških vrednostnih papirjev in vzajemnih skladov, med zavarovalnimi pa povečanje prekinitev zavarovanj in zmanjšanje obsega prodaje novih zavarovanj zaradi omejitve osebnih stikov ob prodaji in zaprtju poslovalnic.
Pomembna mednarodna vloga AZN
Čibej ob pričakovanem izboljšanju gospodarskih razmer letos pričakuje boljše poslovanje zavarovalniškega sektorja. »Obeti kažejo, da bi se lahko zavarovalnice vrnile v stare tire, zaradi digitalizacije še zmanjšale stroške poslovanja in s tem dosegle boljše poslovne rezultate,« ocenjuje Čibej. AZN bo sicer pomembno vlogo odigrala tudi v okviru skorajšnjega predsedovanja Slovenije svetu EU. Prevzela je namreč primer revizije direktive Solventnost II, katere predlog naj bi bil objavljen v začetku septembra.
