Do Slovenj Gradca po hitri cesti do junija 2028
Na podlagi ugotovitev inženirja Marjana Pipenbaherja, ki je pregledal terminski plan projekta tretje razvojne osi med Šentrupertom in Slovenj Gradcem, smo časovnico skrajšali za pol leta, ta del hitre ceste naj bi bil tako zgrajen do junija 2028, je povedala infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek. Predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak je dodal, da so največja tveganja pritožbe na gradbena dovoljenja.
»O juniju 2028 govorimo ob predpostavki, da ne bo pritožb na gradbena dovoljenja,« je izpostavil predsednik uprave Darsa. Poudaril je, da so doslej nastajale zamude pri pridobivanju soglasij in dovoljenj. »V Darsu ne prepoznavamo več večjega tveganja pri pridobivanju gradbenih dovoljenj, saj medresorska delovna skupina ustvarja določene napredke, in prepričan sem, da bo delo še intenzivnejše. Največje tveganje je v tem, da so tožbe na gradbeno dovoljenje vložene pred njegovo pravnomočnostjo. To doživljamo na južnem delu tretje razvojne osi, kjer zadeve stojijo že leto in pol. Na potencialne tožbe pa ne ministrstvo ne Dars nimata vpliva,« je dejal Hajdinjak in tako spomnil tudi na gradnjo ceste okoli Novega mesta, ki se zaradi tožbe civilne iniciative še ni premaknila z mrtve točke.
Tudi Alenka Bratušek je dejala, da jo tovrstne tožbe najbolj skrbijo, zato bodo prebivalce sproti seznanjali z informacijami o projektu in postopkih.
Potrebno je združevanje etap
Ministrica je povedala, da so pol leta rezerv našli v sočasnem začetku gradnje etap na trasi od štajerske avtoceste do Velenja. Marjan Pipenbaher je glede tega pojasnil, da se prihranek lahko doseže s sočasno gradnjo in združevanjem nekaterih etap, zaradi, denimo, transporta materiala, ki naj bodo v domeni enega izvajalca: »Pomembno je, da bo dela izvajal en močan izvajalec, ki bo nosilni partner v konzorciju ter bo znal dobro organizirati in razporediti delo med posameznimi partnerji. Z enim izvajalcem niti ne nastajajo kolizije med posameznimi odseki, ki so organsko povezani.«
Dars doslej pridelanih zamud pri pridobivanju dovoljenj ne bo skrajševal na račun krajših rokov gradnje. To bi namreč lahko poslabšalo kakovost gradnje in ogrozilo varnost objektov, vrednost investicije pa bi se povišala, je opozoril prvi človek upravljavca avtocest.
Zahtevna geologija za predorogradnjo
Inženir Pipenbaher, ki je med drugim sprojektiral Pelješki most, je dejal, da bo čas izvedbe diktirala gradnja predorov, ki je bolj zahtevna kot na drugem tiru med Koprom in Divačo: »Na tretji osi predori potekajo skozi sedimentne kamnine, kjer bo napredovanje počasno. Tu se bo na začetku napredovalo poldrugi meter na dan, medtem ko je to v apnencu mogoče tudi deset metrov na dan. Predori so razmeroma kratki, a pri formiranju stabilnega izkopa se bo porabilo ogromno časa.«
Hajdinjak je še pozval župane, naj lokalne skupnosti odigrajo aktivno vlogo, še posebej ko gre za izdajanje projektnih pogojev, pri pridobivanju zemljišč, razgovorih z rušenci, komunikaciji s civilnimi iniciativami, lokalno skupnostjo in ko so občine stranke v postopku.
Župan Prevalj Matic Tasič, ki vodi koordinacijo županov na trasi tretje razvojne osi, pa je povedal, da s terminskim planom niso zadovoljni, a da župani ne morejo oporekati strokovnemu mnenju in na tej podlagi postavljeni časovnici.
