GZS: »Vladajo naj stanke, ki razumejo, da je treba ustvarjati«

Čas, ko smo dosegli raven BDP izpred krize, je nujno izkoristiti za strukturne reforme – Veliko tveganje za prihodnost je lahko pomanjkanje delavcev
Objavljeno
21. maj 2018 17.53
Posodobljeno
21. maj 2018 18.13
Za nadaljevanje gospodarskega vzpona so nujne reforme, so prepričani v GZS. Na fotografiji je gonilnik turbine za hidroelektrarno, ki ga za tujega naročnika izdelujejo v podjetju Litostroj Power. FOTO: Litostroj Power
        Ljubljana – Slovensko gospodarstvo raste osmo zaporedno leto, lani smo končno presegli raven blaginje predekriznega leta 2008 (merjeno v BDP). Izboljšane razmere moramo nujno izkoristiti za izvedbo strukturnih reform, ki bodo omogočili nadaljevanje rasti. 

       »Lahko smo zadovoljni z doseženim. Hkrati pa moramo poskusiti, da sedanji pozitivni naboj izkoristimo za izvedbo ključnih strukturnih reform,« je včeraj povedal Boštjan Gorjup, predsednik GZS. Po rekordnem letu 2017, ko je gospodarstvo zabeležilo petodstotno gospodarsko rast, podjetja pa so ustvarila za 91 milijard evrov prihodkov, lahko po oceni gospodarske zbornice pričakujemo, da se bo sedanji konjunkturni cikel umiril. Pogoje za nadaljevanje rasti pa bi po njenem prepričanju lahko zagotovili predvsem z izvajanjem ustreznih gospodarskih politik.

»Prihodnji vladi bomo predlagali neke vrste razvojno partnerstvo, želimo si, da bi dosegli soglasje o ključnih prioriteteh,« je povedal Gorjup. O tem, kakšna prihodnja vladna koalicija bi najlažje uresničila pričakovanja gospodarstva, se neposredno niso želeli izjasniti.

»Odločitev o tem, kako voliti, je vedno osebna, gospodarska zbornica se politično ne opredeljuje. Stranke ocenjujemo na podlagi njihovih gospodarskih programov. Za nekatere ideje menimo, da so dovolj blizu pogledom, ki jih predstavljamo, spet druge pa so težko uresničljive, ker so oddaljene od realnosti. Želeli bi sodelovati s tistimi strankami, ki razumejo vzročno-posledične povezave, torej, če narediš nekaj, kako se bo to poznalo. Stranke, ki razumejo, da je treba najprej nekaj narediti, da lahko potem deliš, so tiste, ki bi lahko Sloveniji prinesle večjo korist od tistih, ki obljubljajo mesec, pa ga ne morejo realizirati,« je povedala Sonja Šmuc, direkorica GZS.

Zbornica bo v tem tednu objavila nabor okoli 30 ukrepov iz gospodarskih programov političnih strank ter pozvala gospodarstvenike, da izberejo tiste, za katere sodijo, da so z njihovega vidika najpomembnejši. Nabor ključnih ukrepov, na katere se bodo odzvale stranke, ki bodo na volitvah dobile največ glasov, namerva GZS prestaviti 19. junija, na vrhu malega gospodarstva.

Ukrepi na štirih področjih

GZS je svoje predloge za gospodarski program nove vlade strnila pod sloganom »Ohranimo rast«, zavzema pa se predvsem za ukrepe na štirih ključnih področjih: odpravljanjem kadrovske vrzeli, izboljšanjem poslovnega okolja, spremembami v davčnem sistemu in izvedbo strukturnih reform. »Želeli bi spodbuditi razpravo, ali se je Slovenija potem, ko si je zastavila vrsto ciljev na političnem področju in vse dosegla, pripravljena zastaviti cilj na gospodarskem področju. Gospodarstvo je podlaga za visok življenjski standard in zato ocenjujemo, da je pomembno imeti pametno gospodarsko politiko,« je povedala Šmučeva.

Eno od kritičnih področji, s katerimi se sooča gospodarstvo, je kadrovska vrzel. »Upokojujejo se generacije, ki so štele 30.000 ljudi, na trg dela pa prihajajo take, kjer jih je samo 20.000,« je direktorica zbornice povzela negativne demografske trende. Iz Slovenije se sicer letno izseli in odseli približno uravnoteženo število ljudi (15 do 16 tisoč), problem pa je, da odide približno 4000 pretežno mladih ljudi s kakovostno izobrazbo, tudi na poklicnih področjih, kjer že dane pri nas delavcev primanjkuje, jo je dopolnil predsednik.

V GZS so prepričani, da bi si morala Slovenija na gospodarskem področju zastaviti ambiciozne cilje, na primer do leta 2025 povečati izvoz za tretjino (s 37,5 na 50 milijard evrov) in dodano vrednost na zaposlenega za polovico (s 40.000 na 60.000 evrov).

Novi vladi tako predlagajo aktivno politiko zaposlovanja, oblikovanje ukrepov, ki bodo aktivirali dolgotrajno brezposelne in spodbudili delodajalce z zaposlovanju, tudi starejših od 55 let. Pomembna bo aktivna politika priseljevanje, ki bo poleg tujih delavcev privabljala domov tudi Slovence po svetu. Omejiti bo treba beg možganov, hkrati pa spodbujati kroženje znanje. »Odseljevanje izobraženih zelo močno ogroža gospodarski razvoj. Pozdravljamo vse mlade, ki se odločijo za nadaljevanje študija v tujini, vendar moramo zagotoviti tudi pogoje, da se bodo s pridobljenim znanjem lahko vrnili. To lahko dosežemo v dejavnostih z višjo dodano vrednostjo in z izboljšanim davčni okoljem,« je prepričan Gorjup.

Dohodnina in razvojna kapica

Na davčnem področju GZS predlaga večinoma znane stvari: ohranitev olajšave za raziskave in razvoj ter investicije, poenotenje in poenostavitev davčnih predpisov ter razbremenitev dela. »V Nemčiji so si zadali za cilj, da izdatke za raziskave in razvoj povišajo na 3,5 odstotka BDP, od tega 2,5 odstotka zagotovijo podjetja, en odsotek pa država. Pri nas v te namene skupaj vložimo dva odstotka BDP, 1,7 odstotka podjetja in 0,3 odstotka država. To pa je premalo, če želimo zagotavljati razvoj,« je poudaril Gorjup.

Pri obdavčenju dela GZS predlaga povečevanje neto plač preko prestrukturiranja dohodninske lestvice in z uvedbo razvojne kapice. V dohodninski lestvici bi ublažili progresijo pri plačah nad 1,6-kratnikom povprečne plače (2600 evrov bruto), zgornjo mejo za obračun socialnih prispevkov pa bi postavili pri dvakratniku povprečne plače (3300 evrov bruto). Dvignili bi tudi stopnjo, do katere regres ni obdavčen s socialnimi prispevki. Dvig te meje s 70 na 100 odstotkov povprečne plače bi na primer pomenil za 190 evrov nižji prejemek. »Podprli bomo ukrepe oziroma politike, ki bodo pri davčnem prestrukturiranju nekaj prinesle vsem zaposlenim, ne samo izbranim poklicnim skupinam,« je povedala Sonja Šmuc.