Kako je Mercator usihal pod Agrokorjem
Prihodki se mu zmanjšujejo že pet let. Poleg zadolženosti mora sanirati še poslovanje v BiH in ustaviti upadanje tržnega deleža v Sloveniji.
Odpri galerijo
Ministri vlad iz regije v pričakovanju rešitve v primeru Agrokor. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Ljubljana – Prihodki skupine Mercator so se v zadnjih sedmih letih skrčili za okoli šestino, akumulirana izguba pa znaša skoraj 200 milijonov evrov. Tudi lansko poslovanje je še neznanka, predvsem zato, ker je trgovec vpet v sanacijo Agrokorja. Na srečo manj kot druge družbe Agrokorja.
Skupina Mercator je objavo lanskih poslovnih rezultatov premaknila na konec tega meseca. Zaradi težav lastnika Agrokorja ne gre izključiti, da bo moral največji trgovec v Sloveniji spet zmanjševati ali odpisovati vrednost premoženja v knjigovodskih izkazih.
Skupina je v prvih devetih mesecih lani ustvarila deset milijonov evrov čistega dobička, kar je petino več kot predlani. A prihodki od prodaje so zdrsnili za osem odstotkov na 1,73 milijarde evrov. Na zmanjšanje prihodkov je delno vplivala tudi odprodaja dejavnosti, med drugim Modiane in Intersporta, a vseeno je treba opozoriti, da je bilo lansko leto že peto zapored, ko so prihodki od prodaje upadli. Kakšen bo končni prodajni dosežek lani, je težko napovedati. Slovenski trgovec je konec septembra od Konzuma prevzel trgovsko dejavnost v BiH. Spomnimo, potem ko je Agrokor prevzel Mercator, sta si Konzum – trgovska divizija Agrokorja in Mercator izmenjala deleže na posameznih trgih. Mercator je Konzumu prodal verigo na Hrvaškem in v BiH ter od Agrokorja kupil trgovsko verigo Idea v Srbiji.
Sanacija bosanskega eksperimenta s kupci
Prenos Mercatorjeve verige na Konzum v BiH pa je naletel na odpor bosanskih potrošnikov. Septembra lani je Mercator spet prevzel tako verigo trgovin, ki jih je imel že prej, kot tudi trgovine Konzuma. Skupaj upravlja 76 trgovin v Bosni in Hercegovini, vendar je med njimi kar 42 prodajaln manjšega obsega. Trgovec si bo moral kar precej prizadevati, da si bo povrnil zaupanje bosanskih kupcev. V komentarju poslovanja ob koncu tretjega četrtletja je Mercator zapisal, da so se prihodki od prodaje blaga v osnovni dejavnosti trgovin na drobno lani povečali v Sloveniji in Črni gori (prihodki trgovca v Sloveniji so se zmanjšali zaradi odprodaje dejavnosti). Padec je trgovec doživel v Srbiji, kjer je moral zapirati trgovine zaradi zahtev regulatorja.
Krčenje v Sloveniji
A ne glede na vsaj vsebinski obrat v Sloveniji, je treba opozoriti, da Mercator v Sloveniji še vedno izgublja svoj tržni položaj. Za primerjavo, med letoma 2010 in 2016 so se nekonsolidirani prihodki od prodaje Mercatorja (pretežno gre za poslovanje v Sloveniji) zmanjšali za petino. V istem obdobju so se prihodki Hoferja podvojili, Lidla zrasli za 88 odstotkov, Jagrosa pa za 78 odstotkov. Za desetino so se povečali tudi prihodki Spara. Mercator se krči tudi zato, ker ima močno omejeno finančno sposobnost.
Prevelika zadolženost
Skupina Mercator je imela konec septembra najetih 855 milijonov evrov posojil, zato je s posojili financiral več kot 40 odstotkov premoženja. Razmerje med dolgom in denarnim tokom iz poslovanje znaša okoli osem. Posplošeno to izraža obdobje, v katerem je skupina sposobna odplačati posojila. Glede na sedanjo uspešnost poslovanja bi moral Mercator za približno polovico zmanjšati zadolženost. Zaradi sanacije Bosne in Hercegovine je težko verjeti, da bo družba hitro opazno izboljšala tekoče poslovanje in podvojila ustvarjeni denarni tok.
Poleg tega je problematična tudi ročnost obveznosti. Skupina je imela konec septembra za 469 milijonov evrov kratkoročnega premoženja in za kar 673 milijonov evrov kratkoročnih obveznosti. To pa pomeni, da s kratkoročnim zadolževanjem in kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi financira tudi del dolgoročnih naložb.
Skupina Mercator je objavo lanskih poslovnih rezultatov premaknila na konec tega meseca. Zaradi težav lastnika Agrokorja ne gre izključiti, da bo moral največji trgovec v Sloveniji spet zmanjševati ali odpisovati vrednost premoženja v knjigovodskih izkazih.
Poleg velikega obsega ima Mercator tudi slabo strukturo dolgov.
V Sloveniji so se prihodki zmanjšali za petino.
V BiH si bo moral trgovec povrniti izgubljeno zaupanje kupcev.
V Sloveniji so se prihodki zmanjšali za petino.
V BiH si bo moral trgovec povrniti izgubljeno zaupanje kupcev.
Skupina je v prvih devetih mesecih lani ustvarila deset milijonov evrov čistega dobička, kar je petino več kot predlani. A prihodki od prodaje so zdrsnili za osem odstotkov na 1,73 milijarde evrov. Na zmanjšanje prihodkov je delno vplivala tudi odprodaja dejavnosti, med drugim Modiane in Intersporta, a vseeno je treba opozoriti, da je bilo lansko leto že peto zapored, ko so prihodki od prodaje upadli. Kakšen bo končni prodajni dosežek lani, je težko napovedati. Slovenski trgovec je konec septembra od Konzuma prevzel trgovsko dejavnost v BiH. Spomnimo, potem ko je Agrokor prevzel Mercator, sta si Konzum – trgovska divizija Agrokorja in Mercator izmenjala deleže na posameznih trgih. Mercator je Konzumu prodal verigo na Hrvaškem in v BiH ter od Agrokorja kupil trgovsko verigo Idea v Srbiji.
infografika, mercator
Sanacija bosanskega eksperimenta s kupci
Prenos Mercatorjeve verige na Konzum v BiH pa je naletel na odpor bosanskih potrošnikov. Septembra lani je Mercator spet prevzel tako verigo trgovin, ki jih je imel že prej, kot tudi trgovine Konzuma. Skupaj upravlja 76 trgovin v Bosni in Hercegovini, vendar je med njimi kar 42 prodajaln manjšega obsega. Trgovec si bo moral kar precej prizadevati, da si bo povrnil zaupanje bosanskih kupcev. V komentarju poslovanja ob koncu tretjega četrtletja je Mercator zapisal, da so se prihodki od prodaje blaga v osnovni dejavnosti trgovin na drobno lani povečali v Sloveniji in Črni gori (prihodki trgovca v Sloveniji so se zmanjšali zaradi odprodaje dejavnosti). Padec je trgovec doživel v Srbiji, kjer je moral zapirati trgovine zaradi zahtev regulatorja.
Krčenje v Sloveniji
A ne glede na vsaj vsebinski obrat v Sloveniji, je treba opozoriti, da Mercator v Sloveniji še vedno izgublja svoj tržni položaj. Za primerjavo, med letoma 2010 in 2016 so se nekonsolidirani prihodki od prodaje Mercatorja (pretežno gre za poslovanje v Sloveniji) zmanjšali za petino. V istem obdobju so se prihodki Hoferja podvojili, Lidla zrasli za 88 odstotkov, Jagrosa pa za 78 odstotkov. Za desetino so se povečali tudi prihodki Spara. Mercator se krči tudi zato, ker ima močno omejeno finančno sposobnost.
Prevelika zadolženost
Skupina Mercator je imela konec septembra najetih 855 milijonov evrov posojil, zato je s posojili financiral več kot 40 odstotkov premoženja. Razmerje med dolgom in denarnim tokom iz poslovanje znaša okoli osem. Posplošeno to izraža obdobje, v katerem je skupina sposobna odplačati posojila. Glede na sedanjo uspešnost poslovanja bi moral Mercator za približno polovico zmanjšati zadolženost. Zaradi sanacije Bosne in Hercegovine je težko verjeti, da bo družba hitro opazno izboljšala tekoče poslovanje in podvojila ustvarjeni denarni tok.
Poleg tega je problematična tudi ročnost obveznosti. Skupina je imela konec septembra za 469 milijonov evrov kratkoročnega premoženja in za kar 673 milijonov evrov kratkoročnih obveznosti. To pa pomeni, da s kratkoročnim zadolževanjem in kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi financira tudi del dolgoročnih naložb.
